Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    

Rutarski Vršič

Print
turbo21. 08. 2018 17:14:39
petek, 10.8.2018

Čudovit potep z manj posrečenim začetkom in imenitnim zaključkom. Iskanja poti, ki je in je ni, samota, tudi nekaj divjine nasmeh

http://tubojan.blogspot.com/2018/08/rutarski-vrsic.html
1
2
3
4
5
6
7
(+9)všeč
jbs21. 08. 2018 17:52:31
Super turca! nasmeh Meni zelo ljuba. Najlepša je jeseni, ko je zgoraj vse zlato. V obratni smeri se mi zdi orientacijsko lažja, saj je pot s Skočnikov lažje vdeti kot Za Akom. (Mimogrede, Skočniki so res neverjetni, povsem skriti. Slapu ne opaziš, dokler skoraj ne padeš v prepad in se ti odpre vrtoglav pogled na kakšnih 40m visok in izjemno slok slap, ki pada v kot valj zaprti kotanji.)
(+1)všeč
Majdag21. 08. 2018 18:29:32
Lepo, zanimivo potepanje in krasna 2. fotka..nasmeh
(+2)všeč
katty23. 08. 2018 21:47:33
@turbo,tura za obliznit prste kajne?Pred leti sem jo prehodila v obratni smeri.Mika in kliče po ponovitvi. nasmehnasmeh
všeč
dprapr24. 08. 2018 09:48:09
Bojan, nisi se površno pripravil na turo.
To je kriv EMŠO.nasmeh
Sicer je pa Za Akom tako lepo, da ni nič hudega, če si se dlje zadržal.
(+1)všeč
turbo24. 08. 2018 10:10:45
@katty
Res je tura, da si oblizneš prste in vsekakor vredna večkratnega obiska. Uživaj, ko se je ponovno lotiš nasmeh

@dprapr
Jaz vsake toliko vzamem osebno v roke in pogledam EMŠO. A veš, da je vedno isti! velik nasmeh
(+2)všeč
aladin24. 08. 2018 15:34:21
Obstaja še ena stezica med obema "nadstropjema", ki ju je prehodil turbo.

Šel sem iz smeri Ingota, kjer je čez prodišče na enem delu postavljen most in na drugi strani brunarica. Za brunarico se strmo vzpne stezica, ki jo je od začetka enostavno, kasneje pa mestoma težje slediti.

Začetek prečenja je nekje v višini Aka - do tja se povzpneš po grebenu na desnem bregu potoka. Stezica precej spektakularno preči S pobočja Rutarskega Vršiča, nekje med 100 in 300 višinskimi metri pod grebenom. Ni zelo zahtevna, je pa potrebno na nekaj mestih popaziti, da se ne odpelješ kam na kugellagerjih ali pa dne sprožiš kakšnega večjega kosa hriba.

Iztek je nad slapovi Belega potoka, steza pripelje na manjše sleme, kjer je precej od žleda podrtih dreves. Steza gre še višje, verjetno proti PPju, jaz pa sem šel po pobočju navzdol in prišel ven točno pri klopci nad slapovi.
(+1)všeč
djimuzl1. 11. 2018 19:20:42
Včeraj sem se odpravil na Rutarski Vršič iz Rut. Na poti so me spremljale posledice vodne ujme - od mestoma poplavljene poti, nanosa prodja in večjih skal na kolovoz pod Jasenjem, malo nad njim pa prav nič prijazen hudournik, ki ga je bilo potrebno zelo previdno prečiti - tu je mišljen hudournik na markirani poti proti krnici Za Akom; tisti, ki teče mimo kapelice, pa je še bolj deroč, prehoda tam nisem našel. Višje problemov z naraslo vodo ni, je pa seveda vse mokro - listje, korenine in skale - kar je zahtevalo dodatno previdnost že ob vzponu. Prečenje hudournika Za Akom je bilo lažje kot spodnje, pot skozi gozd do vrha Vršiča pa je kljub odpadlemu listju sledljiva, v pomoč je tudi kar nekaj možicev. Kakih sto višinskih metrov pod vrhom se je pojavil sneg, a le za vzorec, pot je bila še vidna. Na vrhu pa je okoli 5 cm snega. Vreme je bilo lepo, krasna kombinacija zlate, modre in bele barve ob poti.
Poplavljena pot1
Jasenje2
Vršič3
Za Akom krasote..4
Ni jim konca...5
Sneg se pojavi na 1600 metrih6
Plamenec :-)7
Proti Špiku z vrha8
Naklonjenost9
Martuljške lepotice10
Nekdo je prestavil most.. :-)11
(+6)všeč
bos4. 07. 2021 19:24:37
Včeraj po poti Gozd Martuljek - Beli potok - Skočniki - Rutarski Vršič - Za Akom - Izvir pri Mrzlih vodah - Gozd Martuljek.
Celotna pot je lepo sledljiva, je pa pri vzponu in spustu z vrha veliko podrtega drevja.
Pri Zg. Martuljškem slapu ni uradne prepovedi dostopa, čeprav bi po moje morala biti postavljena kakšna tabla. So pa mi tudi v hotelu potrdili, da pot ni uradno zaprta, ampak morajo turiste samo obvestiti, da jim odsvetujejo dostop do zgornjega slapa.
moja krožna pot1
moj vrh na levi in ostali Martuljški velikani2
ko prvi sončni žarki objamejo Mali Oltar, Veliko in Malo Martuljško Ponco3
piramida Špika4
jutranja paša5
Kukova špica6
za mostom desno7
tukaj pa levo8
lepa gozdna pot pripelje do klopce9
tukaj gremo levo in prečimo manjši potok10
levi Skočniki11
veliko je vode12
od Pehte ali Bedanca?13
desni Skočniki14
padajo globoko15
stezica gre mimo starega korita16
Škrnatarica in vstop v Amfiteater 17
z vrha proti Vošci18
Gozd Martuljek19
Mala Martuljška Ponca20
Dobrač in Hochalmspitze21
Rušica in Rigljica22
ob sestopu sem jo lovil23
in jo ulovil24
panorama nad krnico Za Akom, kjer kraljuje Široka peč25
Velika Martuljška Ponca26
Pri treh macesnih27
potok Martuljek28
uničen most29
Zg. Martuljški slap30
Izvir pri Mrzlih vodah31
Sp. Martuljški slap32
lepotec, ime?33
kuhanje oglja34
še moj vrh izpred hotela35
(+6)všeč
palček plezalček29. 08. 2021 21:45:58
Pri Ingotu je bilo čisto tiho, pri Finžgarjevi kapelici, za katero zavijem navkreber, ravno tako. Potka, ki je vrisana na enem zemljevidu, se ne sklada s tem, kje hodim, zato jo poskusim najti bolj v levo, a tam ni ničesar, zgolj listje, ki šelesti v vetru. Znova me povleče proti desni in spet sem na poti, ki ni v sozvočju z zemljevidom. Vnovič poskusim poiskati bolj na levi. Nič. Višje me vnovič potegne v desno in spet sem na potki, ki sem jo že dvakrat zapustila. Odmislim karto in ji sledim precej strmo navzgor dokler se ne obrne v levo in začne prečiti severno pobočje Rutarskega Vršiča. Malo preden bi naletela na pot iz Belega potoka zavijem navzgor in po svoje na drugo stran, kjer ujamem stezico, ki ji bolj ali manj sledim do vrha. Ravno, ko ga zapustim padejo prve kaplje. Kot so nepredvideno začele padati, so tudi prenehale. Skozi gozd proti Za Akom je kar nekaj podrtega drevja, zato ni najbolje vseskozi držati se poti. Nadaljevanje do odcepa za Mahovje precej mokro. Prečna pot proti markirani, ki gre proti bivaku pod Špikom, je zelo simpatična, Mahovje pa, kjub temu, da vode ni uzreti, v čudovitih zelenih odtenkih.
V spomin Pavli1
Veliko otrok ima tale mama2
Finžgarjeva kapelica3
Aha, tamle čez se prečno nakazuje stezica4
Riglica5
Tod navzgor ...6
... in vse do pomolčka z razgledom na...7
... nasprotno stran Zgornjesavske doline8
Večkrat jo ujamem s pogledom9
Prečno10
Od Z do V severnega pobočja11
Oblaki se igrajo12
Na 'drugem' melišču13
Kar konkreten podor - ni prav star, ker se pod nogami vse melje14
In še en15
Slikovito nad dolino16
In znova malce začinjeno, da ni dolgčas17
Kukova lepotica s severnim grebenom18
Po travah navzgor19
Spomladi mora biti vse rumeno - avrikelj pri avriklju20
Špik z Rutarskega Vršiča21
'Okrasje' na vrhu22
Nekdo je piko obnovil23
Martuljški mogotci iz Za Aka24
Odcep za Mahovje25
Prijetna potka26
Vode ni videti, jo je pa slišati27
Še nekaj grušča28
Zadnji pogled ...29
Utrinek30
Pokuk na krhke velikane malo pred priključkom na markirano pot proti bivaku pod Špikom31
Mimo klopce proti avtu32
33
(+8)všeč
Pastirica30. 08. 2021 08:13:17
Stezica, ki si jo iskala, res ne poteka kot je vrisano na kartah. Njen začetek spodaj je precej nejasen, je pa potem lepo sledljiva. Sama sem jo prehodila v sestopu. Začetek zgoraj je pri značilnih rumenih skalah, čez katere teče voda. Do planine Zapreti nisem imela problema, potem pa so me številni kolovozi precej zmedli. Na koncu sem se odločila, da se povzpnem na Glavo. Nekje vmes bi morala naleteti na iskano pot. In res jo je že pred mano našel pes. Kmalu sem naletela tudi na prve možice, nato pa sestopila brez težav.
Lepi konci so to, gotovo se še vrnemnasmeh.
Sestop čez Zapreti
1
(+3)všeč
palček plezalček30. 08. 2021 12:56:14
Pastirica, nisem iskala stezice čez Zaprete, ampak je na zemljevidih drugje vrisana zgornja stezica, ki vodi na R. Vršič. Začetka ni bilo težko ujeti, samo potem bi ji bilo bolje slediti kot iskati, kjer je označena na karti.
1
(+1)všeč
Pastirica30. 08. 2021 14:49:13
Sem bila prepričana, da si se mučila z isto stezico kot jaznasmeh. Plan je bil gor in ne dol čez Zaprete, ampak je tudi mene potegnilo v desno.
(+1)všeč
Franc6030. 08. 2021 21:39:03
Upam, da imamo v mislih isto stezo. V zbirki: ''Kje so tiste stezice'' je zanjo tale opis in skica.

Do Ingota pridemo po običajni poti iz Rut. Dobro uhojena steza se začne takoj za Finžgarjevo kapelo. Po kakih 200 metrih boljša pot zavije levo navzgor, mi pa nadaljujemo naprej ob strugi. Steza spet postane bolj vidna in se v okljukih začne vzpenjati. Ko smo na njej, nas brez večjih težav vodi najprej po rebru, nato pa v bližini roba grape (struga Martuljka). Na okoli 1300m zavije levo in v dolgem prečenju skoraj vodoravno obide vsaj tretjino zgornjega predela Vršiča. Steza poteka preko melišč in ruševja, ki pa je široko izsekano. Proti koncu - za travnatim žlebom - je treba iti naravnost in ne navzgor. Potem pa nas pot pripelje v gozd in po njem na jaso (Robičeva planina, na zemljevidih narobe označena čisto drugje). Na vrh Vršiča se lahko povzpnemo naravnost po grebenu (brezpotno a prehodno). Ali pa nadaljujemo naravnost preko jase in se po gozdu prebijemo do običajne nemarkirane a udobne poti (BP4), ki sem pripelje od Skočnikov. Oboje nam vzame približno pol ure.
1
(+6)všeč
grega_z_brega30. 08. 2021 21:43:54
Oh ja, skrite potke. zadrega
Ko mi bo naslednjič dolgčas... velik nasmeh
(+1)všeč
Pastirica31. 08. 2021 07:31:07
Franc60, za to stezico gre. Sprva sem napačno sklepala, da gre za pot čez Zaprete. Ker spodaj nisem našla odcepa za Zaprete, sem potem hodila po zgornjem opisu.
Imam pa vprašanje. Ali kdo ve, če je s stezice, potem ko se neha vzpenjati in zavije levo, možen prehod desno za Ak?
Grega, naj ti bo še velikokrat dolgčasvelik nasmeh, skritih stezic je še toliko...
všeč
j.2. 09. 2021 22:32:31
Včeraj (sreda, 1. septembra) iz Gozd Martuljka mimo Finžgarjeve kapele naprej po poti po severnih pobočjih Rutarskega Vršiča na vrh in potem še malo potepanja naokrog. Stezička mi je vzbudila pozornost, ker je pod rubriko Rutarski Vršič na hribi.net podpisanih kar nekaj vzdevkov, ki so za moje pojme na dobrem glasu. Tudi (zgolj citirani) župnik z Dovjega.

V Gozd Martuljku je bilo na parkirišču za mostom zjutraj malo po sedmi prosto le eno od približno desetih javnih parkirnih mest (ostala so rezervirana za novo obnovljeni hotel Triangel, pojma nimam, kje bi sicer lahko parkiral). Mimo oglarske kope in prvega slapu do Ingotove koče je pač martuljška klasika. Malo naprej od Finžgarjeve kapelice se potka naglo dvigne, čez kakšnih 150 metrov se spremeni v širši kolovoz, od katerega se nekaj deset metrov naprej desno in rahlo navzdol odcepi komaj vidna steza proti strugi. Kmalu se izravna in v lepih cikcakih začne dvigovati po strmem hrbtu levo nad strugo. Od tu dalje ni več težav z orientacijo. Na približno 1200 metrih se obrne proti levi. Steza skozi obžagano ruševje, macesnov gozd in preko nekaj grap preči severna pobočja Vršiča. Je dokaj ohranjena in v glavnem ni problematična. Le na dveh ali treh koncih so jo nekoliko načele ujme. Pa zaenkrat ni hudega. Od s praprotjo zaraščene jase (župnik piše, da je to Robičeva planina) sem jo ubral naravnost po grebenu. Sprva po brezpotju mimo nekaj starih podrtih dreves, potem pa sem naletel na drobno a sledljivo stezičko. Samotno in simpatično!

Z vrha sem nadaljeval po poti proti Bivaku Za Akom, ki je od sredine navzdol polna podrtega drevja, čisto spodaj ga je malo manj. Bivak še stoji nasmeh, zdi se mi, da je davno nazaj, ko sem bil zadnjič tam, imel še lep pogled na Široko peč, ki je sedaj zaraščen. Ali pa se motim. Greh bi bil, če ne bi obiskal še drugega slapa. Pot je brez posebnosti, nov mostiček so postavili julija letos, srečal sem kakšnih osem tujcev. Slap je res vreden ogleda, le tik pred slapom je zadnji del pletenice odtrgan. A nova že čaka v kolutu pred mostičkom.

Mahovju (Izvir pri Mrzlih vodah) se seveda nisem smel izogniti. Voda je veselo žuborela nekje v notrajnosti skal, na spregled pa je ni bilo. Pa si izvir izvir kljub temu zasluži obisk! Kot seveda tudi celotna osamljena stezica, ki me je pripeljala na vrh Vršiča.

In še tole: ko se je pot pod Vršičem pred prečenjem izravnala, sem napel oči, da bi opazil morebitni odcep poti ali vsaj kakšno sled, morda prehod v smeri proti Za Akom. Pa ni bilo videti nič. Nad potjo je delno poraščena stenica, spodaj Drugi slap. Morebiten prehod bi si bilo treba pobliže ogledati. Prva naslednja možnost bi lahko bila tam, kjer pot preči prvo grapo. Navzgor po grapi in desno v gozdnat teren in naprej proti zahodnem grebenu Vršiča, precej nad krnico Za Akom. Pač velja: "Oštja Joža, ga moraš provare". Morda pa res kdaj nasmeh
Pod prvim slapom je poligon za igračkanje z možici.1
Prvi slap.2
Pod Ingotovo bajto: sta to legendarna norca, napravi za dvigovanje vode s pomočjo teže vode?3
Stezica je na začetku slabše uhojena, a sledljiva.4
Na strmem hrbtu nad grapo.5
Razgledna rama približno tam, kjer se pot izravna.6
Široko porezano ruševje.7
Čez ruševje, grape in pod stolpi.8
Kulisa je enkratna.9
Na koncu prečenja je najprej macesnov gozd.10
Tukaj bi bilo bolje iti spodaj.11
Robičeva planina je obrasla s praprotjo.12
Začetek prehoda po grebenu. Prvinsko.13
Potka po grebenu mi je bila v čisto veselje.14
Z vrha Vršiča se vidi le bolj proti dolini.15
Podrto drevje v smeri proti Za Akom.16
Bivak III (Za Akom) je še vedno tam.17
Korita ob Drugem slapu.18
Drugi slap. Vreden ogleda.19
Na koncu je jeklenica odtrgana. Že čaka nova.20
Jeklenica čaka; tačas pa služi kot stopnica.21
Mostiček pod slapom...22
... so na novo postavili pred dobrim mesecem.23
Mahovje.24
Rutarski Vršič. 25
(+7)všeč
palček plezalček3. 09. 2021 09:50:41
j., vidim, da te ni potegnilo mimo bivaka Za Akom direktno proti bivaku pod Špikom (PP). Zadnjič sem imela še to v mislih, samo je bilo vreme tako krmežljavo in je 2-krat že začelo padati, a se znova premislilo, da sem si premislila še sama. Sicer pa mora kaj ostati tudi za naslednjič. mežikanje
(+1)všeč
djimuzl3. 09. 2021 10:20:38
j. - pa ni zgolj citirani nasmeh
všeč
JusAvgustin3. 09. 2021 11:35:35
Priporočam da se prehoda PP med krnicama lotiš v smeri Srce - Za Ak. Je mnogo bolj užitno. Predvsem zaradi velike nevarnost zdrsa v "žlebu". mežikanje
(+4)všeč
Page:123
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies