Žleb od Škrnatarice do melišča pod Gulcami sem v petek lahko "prehodil" navzdol, brez da bi enkrat samkrat stopil na sneg (le-tega je še nekaj v žlebu). Med spustom je bilo treba ves čas zelo pazit, beseda "prehodil" pa tudi ni najbolj ustrezna, ker je bilo treba poplezat ene 4 skoke.
Zadnji skok je bilo treba preplezat po manjšem potočku, kar je malo dvignilo razpoloženje.
Vrh Škrnatarice pa sem izpustil, ker nisem imel vrvi. Sicer sem od blizu preveril "obvoz po levi", ampak se mi ni zdelo vredno tvegat.
Skratka, svarila iz Severnih pristopov (Mihelič) so kar na mestu, upam pa, da drži tam zapisana trditev, da planinec ne izgubi veliko, če izpusti zadnjih nekaj metrov pred vrhom.
Spustil sem se po normalki na Kukovo Špico, ki je "okrašena" s toliko možici, da je že komično - na enih odsekih poti so bili možici postavljeni dobesedno en na par metrov. Tudi na križišču Rdeči Potok - Brinje je odcep proti Brinju kar naenkrat označen s kar tremi možici. Tega nisem navajen v teh koncih in to mi je nenavadno, sploh zato ker gre za tako lepo vidne poti.
Ampak vsaj smeti se še niso začele pojavljat!