Zagorelec -2090m

29.06. 2016 smo se tečajniki planinskega vodništva A podali iz Planinskega učnega središče Bavšica -PUS na turo na Zagorelec. To je neokrnjen svet brezpotij.Le malo je označenih poti. Stezice so redke.Vodijo do planin in lovskih koč. V glavnem pa se naprej stezice zgubijo in moramo sami iskati najugodnejše prehode. Obvezno moramo imeti lepo vreme.Znati se moramo orientirati.Uporaba kompasa je obvezna . Dobrodošel je GPS.Imeti moramo dobre zemlevide. Gibali se bomo prek visokih in vsaj zjutraj mokrih trav. Nekje je prečenje prek teh trav precej strmo. Imeti moramo obvezno dolge hlače, ker nas bodo opekle koprive. Ko pa preidemo pas ruševje pa se začne skalovje, kjer je polno špranj in premikajočih se kamnov .Vmes prečimo tudi melišča.Ta čas naletimo tudi na sneg-to pot je bil že mehak-uporaba derez ni bila potrebna.Moramo pa imeti s sabo obvezno dereze in cepin,pa čelado.

Torej od učnega središča smo se odpravili po dobro uhojeni stezici do lovske koče na planini Bukovec. To je na višini 1346 m. Hodimo v območju , ki se imenuje v tesnih.Pod potko si je priboril pot gorski potoček. Vode ni videti, višje je poniknil in pride na plan šele v Bavšici kot kar vodnata rečica. Je pa v soteski ogromno snega .Višje pa naletimo na ta potoček, ki ga tudi trikrat prečimo in čedalje več vode je . Potoček tvori lepe slapove in slapiče,ustvarja brzice, se preliva prek kaskad. Skratka prečudovito-žal mi ni uspelo to lepoto posneti. Treba se bo sem še vrniti. Nato pridemo do lovske koče na planini Bukovec. Tu je lep izvir in tudi pred kočo je . Tu se oskbimo z vodo. Nato pa teče potka za kočo levo navkreber .V gozdu pa se potka zgubi in od tod je pravo brezpotje . Pridemo v pas ruševja , ki ga obidemo desno in se spustimo malo nižje in nato nadaljujemo levo in iščemo najlažje prehode prek skalovja .Kmalu se pred nami pojavi levo zgoraj naš cilj -Zagorelec. Še kratek vzon do uravnave in sledi še prijetna pot na levo po lepem grebenu na vrh.Na vrhu je dovolj prostora za prijeten počitek in občudovanje okoliških vrhov, ki jih žal premalo poznamo.Sledil je spust prek sedla Čez lužu in sedla Kanja. Tu se lahko pozpnemo na Kanjo-1846m.Pod sedlom Kanja je ogromno snežišče. Od tam se vrnemo spet na planino Zabukovec. Vmes naletimo celo na eno jeklenico. Od planine do učnega centra pa nam je pot že poznana.Vmes je ogromno gorskega cvetja.

Včeraj sva bila na Zagorelcu.
Preko planine Zapotok proti sedlu Kanja. Pod sedlom sva pot zapustila in se po travah podala na sedlo Čez lužo (med Šmihelovcem in Zagorelcem). Od tam je že viden lahko dostopni vrh Zagorelca.
Vedno naju prevzamejo strmi sosedje, od mogočnega Bavškega Grintavca, Velikega jelenka, Skutnika ...
Vračala sva se preko predela Za Razorcem, torej po poti ki vodi proti zavetišču pod Špičko. Pot je na novo markirana in tudi Za Razorcem, kjer se je ponavadi zgubljala, dobro vidna.
Pod Grivo sva pot zapustila in se po gozdu spustila na lepo in mirno planino Zapotok.
Slike:
http://www.petersfoto.si
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2016-09-04

Zanimivo! Tudi sam bi želel opraviti to pot. Morda se že drugo leto odpravim v ta tako skrivnosten lep svet.

Čudoviti svet, ki kar vabi!

Priporočam. Le, če se ne misliš vrniti po isti poti temveč preko predela Za Razorcem, se je bolje posvetovati glede sestopa na planino Zapotok, če sestopaš pod Grivo.
Lp
5er

@peter2 je »kriv« za petkov vzpon . Sprva sva Zagorelec nameravala dodati na spisek želja, pa sva si premislila in raje kar šla… in ponovila turo, ki jo je že Peter opisal zgoraj. Od njega sva dobila tudi dodaten namig glede sestopa po brezpotju pod Grivo. Brez tega bi težko »udela«… Zato hvala Peter še enkrat.

Svet nad Zadnjo Trento je res noro, noro lep. In takih lepot se ne moreš naveličat. Zato bova v ta konec še prišla. Oktobra. Ko bodo macesni zlateli. Morda že letos, če ne pa prihodnje leto zagotovo… Je že na spisku želja… 

V nasprotni smeri je še lepše iz Za Razorca po grebenu na Zagorelec...
Niso trenutne razmere!

Zopet ste gamse plašili!

Nič več gamsov nisem videl v tem predelu, kot npr. v meni bližjih bohinjskih gorah. Tudi nikjer jih nisem splašil. Verjamem, da imaš očitno rad živali, kakor jih imam rad tudi sam, vendar ne vem kaj misliš doseči, če boš nad vsakim našim obiskom Loške stene, gora nad Zadnjo Trento itd ... godrnjal, da preganjamo gamse. Hodili smo po markiranih poteh, mogoče gre pri Zagorelcu za brezpotje le, kar se tiče sestopa z Razorca na planino Zapotok. Pa še tam se da ob malo večji pazljivosti poti slediti.
Lp
Peter Strgar

Ima kdo mogoče GPS sled za ta izlet?

Saj ni to godrnjanje... markirano ali ne...
s takimi objavami bo vse to izgubilo svoj čar! Konec debate.

Zanimivo. Vsak od nas bi v prelepe kotičke planin popeljav čimveč svojih kolegic in kolegov, hkrati pa bi bil najbolj srečen če tja ne bi zahajal nihče drug.
LP vsem!

Taubi4, ti si vizionar. Mogoče bo to še prekmalu pri nas. V tujini so taki privatni planinski kotički in obala jezer že realnost.

Danes šele ob 10:30 štartam iz Zadnje Trente. Ker sem omejen s časom uberem kar konkreten tempo. Vzpnem se do planine Zapotok, ter naprej proti Bavškem Grintavcu do sedla Kanja. Tam se malo spustim v smeri zavetišča pod Špičko, nato zavijem levo na sedlo Čez Lužo. Od tu naprej je opazna stezica, ki vodi na sedlo pod Zagorelcem. Vrh dosežem po lahkem grebenu po dveh urah vzpona. Vreme je fantastično, popolnoma jasno, razgledi se odpirajo na vse strani, na eni strani prednjači Bavški Grintavec ter greben od Zapotoškega vrha do Trentskega Pelca, na drugi pa kraljuje greben Pihavcev ter za njim mogočna Loška stena. Ker nimam veliko časa pomalicam in začnem s sestopom. Spustim se nazaj do markirane poti ter nadaljujem v smeri proti Špički, saj te poti še nisem prehodil. Pot je lepa; sicer je opazno da je zelo malo obiskana, a so markacije relativno nove in večinoma dokaj pogoste, tako, da orientacija v splošnem ni problematična. Sem se pa na dveh mestih pot malo bolj iskal, a tudi tam ni bilo hujših problemov. Z vrha do točke, kjer se pot priključi poti od Špičke v Trento sem rabil dve uri, od tam pa še pol ure do izhodišča.
Vsekakor zelo lepa tura v čudovitih krajih s pridihom divjine. V povezavi s krasnim vremenom dan ne more biti drugačen, kot mega super

To soboto sem se odpravil na krožno pot mimo Zagorelca. Štartal sem v Zapodnu, se preko planine Zapotok po neoznačeni stezi vzpel do poljan Za Razorcem, nato po markirani poti Vršič – sedlo Kanja v bližino sedla Pod Lužo, kjer sem se po neoznačeni stezici vzpel do Zagorelca. Vrnil sem se po markirani poti, ki se izpod Kanje spusti proti Zapotoku (običajni pristop).

Pot od Zapodna do planine Zapotok je na določenih mestih erozija lepo načela, nekaj (novejših) varoval je sicer nameščenih, a ne povsod, tako, da je potrebno popaziti ob prečenju teh mest. S planine sem jo – skupaj še z dvema pohodnikoma – mahnil po neoznačeni poti do zaključka dobro vidne grape, ki se spušča z Zagorelca in se malo pod njo napotil na lepo viden začetek steze, ki se malo nižje od sten (desno od zaključka grape) vzpne skozi gozd. Do lepot Za Razorcem smo hodili dobro uro, dotedanja so-hodca sta se napotila proti Grivi, jaz pa na markirano brezpotje proti Kanji

V srednje visokih travah je slabo uhojena markirana pot na trenutke skoraj manj sledljiva kot prej omenjena steza iz Zapotoka – a so oznake dokaj zgledne, po prihodu na bolj kamniti teren pa tovrstnih težav več ni. (Naj)večji problemi z orientacijo na tej lepi poti nad Zadnjo Trento so sicer v odseku Za Razorcem – Konj.

V bližini sedla Pod Lužo sem jo mahnil proti kotanji med Šmihelovcem in Zagorelcem ter se po dobro vidni stezici desno vzpel proti sedelcu med predvrhom in vrhom Zagorelca, od tam pa sem nadaljeval po grebenu do vrha. Od tam so ravno sestopali pohodniki PD Radovljica, ki sem jih kasneje spodaj še enkrat ujel, ravno preden so se odpeljali s parkirišča. Na samem vrhu zaradi trenutne razporejenosti oblakov razgledov ni bilo veliko.

Ob spustu sem s poti Kanja – Vršič prečil čez par grap in skrotja do poti Kanja – Zapotok, se kasneje na planini osvežil s prijetno hladno vodo in se po senčni poti vrnil nazaj do avtomobila.

Lep in sončen dan.

Te na 15. sliki ni zamikal grebenček proti vrhu? Od tam je vrh zelo blizu.

Glede na openstreetmap.org naj bi po tem grebenčku, ki ga omenjaš, potekala celo potka

Potke nisem opazil.
Spodaj je prehod cikcak po strmih travah, med redkimi drevesi, zgoraj pa lep, skalnat grebenček.

Mogoče pa kdaj pride na vrsto, hvala za namig

Prve štiri so mi najlepše.