Alpinistična šola

Če sem prav razumel si v srednji šoli?

Če nameravaš it študirat, se boš imel priložnost vključit v AO, kjer te bodo naučil glede vozlov, abzajlanja itd. Tak da teh par let ni problem počakat, glede kondicije pa te pomoje preveč skrbi, da bi jo zgubil.

Zakaj te ne sprejmejo? Zaradi slabovidnosti? AO želi čim bolj zdrav in mlad osebek, iz katerega bo kasneje nekaj, kar bo še naprej koristno za društvo. Ostali pa ali več plačajo, sami prej odnehajo ali pa sploh niso sprejeti. Selekcija vsekakor je. Je pa to taka dejavnost, da če ni selekcije prej, je pa potem. In odgovornosti za tisto drugo (s smrtnim izidom?) se mogoče želijo izognit. Domnevam, ne morem trdit.
Največja korist projekta 2000 je spoznavanje novih koncev, v katere mogoče sicer ne bi nikoli zašel. Vse ostalo je močno vprašljivo. Veliko presenečenj je pozitivnih, nekatera pa so taka, da si želiš, da nikoli ne bi imel seznama. O (dvomljivih) kriterijih je pa že n3jc vse povedal. Mogoče lahko dodam še edino to, da je vseh kot nad 2000 v Sloveniji mislim da nekje med 6000 in 8000 ali nekaj takega - se ne spomnim točne številke, je pa dobra ponazoritev, kako jalovo je "osvajanje vseh".
Pa še to: če ne maraš trav in šavja, daleč ne boš prišel. Za osvojitev prenekaterega trentarskega vrha je treba iz trav narediti mali doktorat.

n3jc, da ne bo pomote, zbiram oz. si v seznamu kljukam tudi vrhove med 1000 in 1999 m, kot tudi do 999 m. Pri slednjih je problem ogromno vrhov, ki so privatni ali na vrtovih. Seznama nista še dokončna in ju sproti nagrajujem, kot tudi seznam dvatisočakov. Vsi seznami pa so "uvoženi" iz OSM, torej vse kar ima ime in višino. Prosim, da mi sedaj ne še s tem, kako je OSM nezanesljiv itd..., ker natanko vem, kako tam funkcionirajo zadeve.
Osvajam tudi res nepomembne vršičke, recimo Stan ob poti na Macesnovec. Okoli Snežnika imam že večino vrhov obkljukanih. Ko se že omenja Mala Rateška Ponca, sem bil, pa še kaj okoli mežikanje.
Vrh nad Mužici bi osvojil pri grebenskem prečenju od Vrtaškega Slemena na Kukovo špico, seveda z ustreznim znanjem. Vsekakor ni to najtežji vrh, je Mali Prisank precej težji.
Sicer pa je to samo vodilo, da vem, kam bi lahko še šel.

coffee, ne, končal sem že srednjo, grem na faks. Sem se želel vključit v AO v četrtek, pa so me odvrnili z vozniškim in rizikom slabovidnosti. Zgubil jo bom, ker ne bom več imel dolgih strmih klancev za trening, kot jo imam na Notranjskem, na Obali pa niti hribov ni.

Hammond, Ja, zaradi slabovidnosti. In nisem popolnoma nič kriv, da sem tak, približno vem vzrok za to, ne bom sedaj tu razglabljal (za)kaj, če pa koga zanima, pa mi naj piše ZS. Dejstvo je, da sem se samo hotel naučiti vozle in abzajlat se. Tudi smeri nimam namena plezat, ker mi ni do pravega plezanja v steni. Samo do IV, da pridem na Prevčev stolp in Vrh Rokavskega grebena. Ja, inštruktorji se bojijo, ker ne vedo, koliko zares vidim, in težava je tudi v tem, da sem omenil, da nimam vozniškega izpita in da ne vem, kako bom prišel do plezališč za vikend.
Zbiram samo poimenovane vrhove. Itak je samih krtinic že med grebenom Škrlatice in Rokavov enih 1000.
Točno vem, kakšni so trentarski hribi, mam ene 6 vrhov obkljukanih tam. me pa mikajo še vsi ostali, edino Pihavci so zaenkrat vprašljivi.

Skratka, če potegnem črto, je opcija samo AO ali pa gorski vodniki. Za slednje bo treba zadeti na loteriji, da bom lahko šel na 65 vrhov (niso vsi 2000 m, nekaj jih je okoli 1900 m), za katere menim, da so zaenkrat pretežki, pa kje so še 4000aki in ostali mikavni hribi v tujini in svetu.

No, če ti je kej v vzpodbudo, jaz parkrat na teden za trening/sprehod naredim 250m višincev, pa se mi zdi, da sem še v kar ok formi. Za Pelce pa tud ne rabiš olimpijske norme. Kakorkoli že, ne obupat.

Je zelo relativno, katera podrtija je težja. Glavna razlika je v tem, da ti vozli in znanje spusta po vrvi ne bodo pomagali pri plezanju navzgor. Ponekod je res samo spust čez največje težave in lahko naprej soliraš (če si sposoben, ni vsak), spet drugje te mora pa nekdo varovat.
Na Vrh nad Mužici lahko pristopiš čez Kukove prode in se izogneš grdemu grebenu, ki ga omenjaš. Na Mali Prisank bo brez varovanja soplezalca čista loterija. Odsvetujem samostojno. Ključno mesto na Prevčev stolp je pri prečenju z Goličice V-, prej je še ena štirica (za oboje je primerno, da te nekdo varuje). Tudi na Turn pod Razorjem ne boš prišel sam, bo treba v navezi. Pri Pihavcih je najtežji sestop, čez tehnično najtežje mesto pa se lahko spustiš po vrvi. Vsak hrib ima svoje karakteristike in če se ga lotiš napačno, s pomanjkljivim znanjem ali pa brez soplezalca, bo cena visoka. Kot vidim, si zdaj nekje vmes. Pazi, da ti vrh ne bo pomenil več kot pravilna priprava nanj.

rokeg
glej, zima prihaja, napiši par vrstic o tem, da bi se rad naučil določenih veščin, potrebnih za varno gibanje v skali. Kaj točno želiš. Potem pa copy/paste in pošlji na vse možne naslove, ki jih najdeš na spletu. GV-jem, društvom, d.o.o-jem, vsem, ki so profiji na tem področju. In se s kom skušaj zmenit za "privat" dvo ali trodnevni tečaj v eni planinski koči, visokogorje, in gresta v tistem času čez teorijo in prakso. Nekaj v smislu tečajev "varno gibanje v gorah pozimi", recimo, samo da bi šlo tokrat za skalo. Probat ni greh, pravijo, beseda ni konj

In ne jim govorit, da si slaboviden itd., ker očitno ti to nič narobe ne hodi, saj si bil na toliko vrhovih! Očitno povsem dovolj vidiš za to dejavnost. Za vožnjo z avtom pa - kot kaže - ne. Ampak to jih res ne briga.

Coffee, no ja, hvala za vzpodbudne besede.
Hammond, mnenja so vedno subjektivna. Očitno bo res treba najti tudi soplezalca, in tudi to je bil razlog za AO... Ampak, če se za Šmarno goro nimam človeka, ki bi šel. Z vsemi ljudmi, s katerimi sem šel, sem šel samo 1x. Z vsemi, ki so imeli avto, jih je motilo, da ga nimam, in vsi, ki niso imeli avta, pa, da sem predober za njih (v hitrosti hoje, v plezanju in seveda se uskladit in ujet vozne rede, da ne bi kdo čakal predolgo....)
No, očitno mi bo 10 dvatisočakov za večno ostalo neosvojenih, kot tudi nekaj 100 vrhov do 999 m.
Hvala za opise vrhov. Kot vidim, si bil že na nekaterih omenjenih. Torej so dostopni, če je le volja in pot.
turbo, mogoče bom, ravno zato sem tukaj vprašal, če mi lahko kdo predlaga, ki bi me, seveda proti plačilu, naučil osnove, vsaj vozle in abzajl, da vsaj Rokave, Zvonike in Gamsovke osvojim.

Macesna, nikomur nočem povedat glede hib, ampak kaj naj pa drugega odgovorim na vprašanje "zakaj nimaš vozniškega izpita? Noben drug izgovor ne bo dober, ker se bo kasneje izkazalo, da ni res. Seveda se na vsak drug izgovor potem pričakuje, da ga kmalu naredim.
No, delno me že ovira, sploh, ker ne opazim ljudi in se zaletim, ne vidim drevesa, ki visi nad mano, ker gledam pod noge... zato večkrat nosim čelado prav do doline in se ne sekiram, če me čukasto gledajo. Edino lani sem pozabil, da je še nisem snel in sem še celo cesto od Vrat do Peričnika nosil, preden sem ugotovil...

rokeg, dostopnost ni vprašanje, težava je samo, koliko smo dorasli izzivu, ki si ga zastavimo. Potem je pa marsikaj (ne)dostopno. Vsak ima svoje meje.
Sem bil na vseh omenjenih pa še številnih drugih.

Počasi in lepo po vrsti, pa dorasemo izzivu. Še par let nazaj sem samo s strahom gledal slike in bral opise med Strugom in Vevnico, pa sem jo nekako zlezel, pa še marsikaj. Daleč od tega, da bi še letos ali pa v kratkem lezel na Mali Prisank ali pa Prevčev stolp, ampak nekoč bi. Ko bodo Rokavi osvojeni, pa še kaj drugega.
Tudi Mali Prisank potem?

Vse skupaj je prej bolj kar v redu zastavljena parodija, kot pa resnica. Podobnost z nekaterimi resnicnimi internet osebki je zgolj nakljucna.

Saj pravim: so vrhovi in smeri, kamor sam rajši ne greš. Mali Prisank je eden izmed njih.

@rokeg Če zbiraš vrhove, ti bo mogoče zanimiva spletna stran www.peakbagger.com. Gor imaš tudi vseh 828 slovenskih vrhov s prominenco nad 100 m (recimo, da je to meja, ko je nekaj po vseh kriterijih "vrh"), pa še par sto drugih točk (večinoma manj prominentni vrhovi). Velik del teh ima višine preverjene z LIDAR (kar je sicer posebna tema, ki bi lahko imela svojo razpravo). Vseh vrhov je sicer po GURS 8316, ampak je njihova baza dokaj nezanesljiva in s precej napakami. Gre pa tukaj za vse kuclje od Debelega rtiča navzgor, kar iz vidika nekoga, ki rad hodi v hribe, verjetno nima nobenega smisla.

Spiski dvotisočakov so problematični iz več razlogov. Prvi je bil že povedan - ljudje potem rinejo na neke višinske kote in se izpostavljajo nad svojimi zmožnostmi, tudi ko to nima nobenega smisla. Predvsem pa so zaradi pomanjkanja definicije, kdaj je neka točka vrh, sestavljeni arbitrarno, pa je tako gor cel kup nekih stranskih vrhov, višinskih kot, geografskih območij...

Loerst. Stran mi je poznana. Vcaših sem ga uporabljal. Vseh vrhov v Sloveniji je okoli 16000, z imeni seveda.
Na kote brez imena zaenkrat ne hodim in tudi nimam namena.

Šele zdaj sem zasledil tole temo.
Rok, mislim, da malce pretiravaš s tvojimi prevozi, dostopi in osvajanjem vrhov. Mlad si, na fax greš, sigurno imaš že širok krog ljudi - tvojih somišljenikov. Sredi druge polovice prejšnjega stoletja ni imel vsak svojega avta, pa smo se vsaj dva vikenda na mesec odpeljali na kakšno hribovsko izhodišče. In ne pozabi. Takrat niti stacionarnega telefona še ni imela vsaka družina, kaj šele današnjih naprav.
Čudi me, da ti ni nihče v debati omenil vodniški tečaj, ki ga vsako leto organizira PZS. Tam boš dobil vse osnovne veščine, mislim, da obsega vsaj dvajset tematik, seveda tudi štrikanje, varovanje..., vsaj tako je bilo pred 40-timi leti. To je pet ali šest podaljšanih vikendov, ki se dogajajo v planinskih postojankah - pozanimaj se, kako je sedaj. Če se boš včlanil v enega od PD društev, ti bo tudi finančno zneslo.
Sem se pa nasmejal pri Hammondovem komentarju z 8000 kotami nad 2000metri - ja, v Švici ali Avstriji, pri nas pa zagotovo ne.
Peakbagger je zanimiva zadeva, saj je vsak osvojen vrh lepo kronološko shranjen, sistem pa žal še ni do popolnosti izdelan.

https://www.peakbagger.com/climber/climblistc.aspx?cid=32409

Kot je meni znano, so bili vodniški tečaji namenjeni usposabljanju planinskih vodnikov, običajno so društva tja poslala svoje kandidate. In so bili le ti vezani na svoje PD in so po tečaju imeli neke sorte obvezo, da z vodenjem tur "vrnejo uslugo" svojemu PD. Če je še vedno tako, Roku to nič ne koristi, saj ni izrazil nobene želje, da bi postal PD vodnik, vrh vsega vprašanje, če bi sploh izpolnjeval vpisne pogoje glede težav z očmi.

Točno tako, kot si napisal, Bojan! Od viška znanja ne boli glava.

Je pa tudi obilo gorniških šol. To je predvsem mišljeno za ljudi ki se bodo kdaj kje znašli v brezpotju in bo potrebno narediti kakšen vozel, vrvno ograjo, varovanje ali spust po vrvi.

Brez plezalnega kolega ne bo šlo, glede na to, da te nočejo vpisati v AO. To je dejstvo. Ni dovolj samo znanje o spustu po vrvi,…
Še posebej zato, ker imaš v željah ture, ki zahtevajo varovanje soplezalca. Še alpinisti so redki, ki opravljajo takšne ture kot samohodci.
Kot študent imaš veliko možnosti, da najdeš nekoga, ki ima znanje in podobne želje.
Sicer je pa sedaj vse obrnjeno na glavo. Včasih je veljalo, da se takšnih tur lotevajo predvsem stari alpinisti. Namreč te ture niso tako nedolžne kot zgledajo. Včasih je v težji steni lažje, kot v krušljivem svetu, kje je padec tudi z varovanjem lahko usoden, ker vmesnih varovanj ni veliko.
Glede prevozov pa se boš moral sprijazniti, da ture ne bodo enodnevne. Tako, kot je bilo v moji mladosti. In kolikor vidim, se sedaj vračamo nazaj in verjetno kmalu ne boš edini z javnim prevozom.
Veliko lepih tur ti želim in nikar ne hiti. Časa imaš dovolj, če boš pazil nase. Za vse te ture in še za marsikaj. Vseh hribov pa ne boš nikoli osvojil.

lijaneja, žal mi je, da ti ne morem ponudit pisnega vira, od koder se spomnim tega podatka. Lahko pa si vzameš nek vrh ali masiv ter natančno prešteješ vse špice nad 2000 m, ki štrlijo iz vršnih kupol, razov in grebenov. Npr. Prisank, Škrlatico, Kaninsko pogorje, martuljške vrhove. Seveda se tu postavlja vprašanje, kolikšna naj bo ustrezna relativna višina, da bo štela kot samostojna kota, ampak tu ne mislim nujno na 50 m, temveč lahko tudi manj. Ne vem pa, kakšen je bil kriterij v viru, ki se mi mota po glavi in kaj je še "dopustno" (itak večno vprašanje pri določanju tega, kaj je vrh in kaj ne). Sem prepričan, da boš kaj hitro naračunal precej teh kot (reciva v povprečju 20 na vrh), ko pa jih boš pomnožil s približno 350 dvatisočaki, številka 6000 ne bo tako težko dosegljiva. Potem se bova pa skupaj smejala.