Ceria Merlone

Ja, res je "monumentalen" kot praviš... Sprva mi zadnjič nekaj ni bilo jasno, ko sem bil na Montažu, ker je bilo na obzorju "nekaj novega" hehe. Ne vem pa če se ga ravno lahko primerja s (hotelom) Kredarico... Po mojem mnenju ni primerjave in to ni objekt iste kategorije. Lp!

Kredarica je bila omenjena zgolj kot objekt, ki stoji na najvišji nadmorski višini v celotnih Julijcih. Morbegne ni več,ker so jo načrtno pustili propasti,stala pa je za nekaj deset m višje, tako da po novem prvenstvo pripada bivaku, o katerem je govora (2531 m) proti 2515 m Kredarice. druge primerjave ni.

Žakljev bivak nad Morbegno je na 2530, je pa vprašanje če je ta novi bivak dejansko na najvišji točji Špika nad Nosom, bo potrebno pogledat Sicer pa višina niti ni tako pomembna, čeprav je najvišje še vedno Aljažev stolp. Bivaki ima svoj namen, pa metri gor ali dol.

pišuka, na Lojzetov bivak, slednji pravzaprav stoji nad ruševinami nekdanje morbegne, sem povsem pozabil. V kontekstu objektov je Aljažev stolp nedvomno najvišji, nima pa bivalne funkcije. No navsezadnje res ni ključna nadmorska višina oziroma primat v pogorju, izpostavil sem ga zgolj kot zanimivost, predvsem ker resnično bode v oči tudi iz doline, pa četudi imaš dioptrijo.

Kar ni nam jasno, kako smo lahko s tako lepo potjo kot je Ceria-Merlone toliko časa odlašali. Pot je vredna vsakega koraka in meni eni najlepših v Julijcih.
Pričeli smo še v temi na planini Pecol. Do Krnega dola se je že toliko zdanilo, da lučke niso bile več potrebne, na sedlu Scalini pa smo se že kopali v soncu
Proti Škrbini Prednje Špranje smo opazovali kozoroge. Čez 40 smo jih našteli
V Škrbini Prednje špranje se pot Ceria-Merlone prične. Takoj se usmeri v stene Nižjih vrhov. Višina pridno narašča in kmalu smo v škrbini pod Vrhom Krnega dola. Do vrha sicer ni poti, saj stoji nekoliko izven poti, vendar je skok nanj mogoč v nekaj minutah. Le paziti je treba na grušč na skalah.
Nadaljevanje proti Špiku nad Špranjo je en sam užitek. Po izpostavljenih skalnih policah je speljana čudovita zavarovana pot. Le na enem delu je izruvan klin in s tem tudi bolj ohlapna jeklenica.
Pod Špikom nad Špranjo poiščemo prehod nanj in se odločimo, da se povzpnemo na vrh. Poti seveda ni, treba je poiskati čim manj zagruščene predele.
Vrh je izredno razgleden. Je nekaj metrov višji od sosednjega Špika nad Nosom, na katerega nas v nadaljevanju pripelje pot Ceria-Merlone.
Na Špiku nad Nosom si ogledamo novi bivak. Potem pa po grebenu proti zahodu. Nekaj časa uživamo v lepem grebenskem prečenju, potem pa se pot strmo spusti v Škrbino nad Tratico. S škrbine se pot še nekoliko spusti, vodoravno preči pobočja Špikov nad Tratico in se kmalu priključi vpadnici s planine Pecol proti Špiku Hude police.
Vrnitev na Pecol nam krajšajo zvedavi kozorogi
Izredno slikovita, razgibana in dobro varovana pot. Ob zanesljivem vremenu resnično priporočam!
Slike: http://www.petersfoto.si

Danes sem se te poti le dotaknil in to tik pod Vrhom Krnega dola. Začel sem popoldan V Žlebeh in se odpravil na planino Kraj na Dul, šel naprej po "dolini" in pri odcepu za passo Scalini zavil v levo, na neoznačeno staro mulatjero, ki me je med čudovitimi macesni pripeljala na Planoto, kjer se je odprl krasen razgled. Nadaljeval sem med jarki, napol porušenimi objekti, kavernami in tako prišel do stika s potjo Ceria Merlone. Seveda se vrhu nisem mogel upreti. Pogled na sever, na zahod, vzhod, povsod prekrasno. Škoda, ker se vreme spreminja, ampak sprejmemo, kar bo. Sestopil sem po poti vzpona.

Čudovito visokogorsko pot sem včeraj prehodil od Špika hude police (C. de Terrarossa) do Špika nad Planjo (Punta Plagnis) in navzdol po mulatjeri do Planine Cregnedul. Pot je v celoti kopna. Že lani sem z Montaža opazil da se nekaj gradi na Špiku nad Nosom (Foronon del Buinz) in tokrat sem imel priliko to pogledat. Popolnoma nov bivak je čista desetka. Resnično vsa pohvala graditeljem. V nadaljevanju še skok na Špiko nad Špranjo (Modeon del Buinz) in Špik nad Planjo (Punta Plagnis). Oba sta brezpotna, vendar razmeroma lahko dostopna za vajene takih poti. In še pika na i....na planini imajo Laški pir

Pohvala za bivak.Lahko bi bil pa malo lepši prevod(sl.9)

Zgleda , da nisem edini, ki ga je bivak navdušil. Drugo leto to pot naredim v celoti.LP.

Zdravo Brane. Šele sedaj sem opazil da si tudi ti vpisan v knjigi . Bivak me je poleg svoje prostorne svetle zasnove navdušil tudi z drobnimi detalji. Vidi se, da ga je delal nekdo ki je bil s srcem pri stvari in še enkrat lahko samo čestitam graditeljem.

Pozdrav, Emil

@miri: uporabili so google translator

Prehodil danes v celoti in naredil lepo krožno turo: Pecol - Zg. Krni dol - sedlo Scalini - Škrbina prednje špranje - pot Ceria Merlone - Špik nad Špranjo - Špik nad Nosom - Špik Hude police - Pecol.
Na poti je sem ter tja kak izpuljen klin, sicer pa vse ok. Od snežišč je ostala le še kaka malenkost, tako da zimske opreme nisem potreboval. Sprva ni kazalo na tako lep in vroč dan, a je kasneje kar pošteno "žgalo". Upam, da se spet vrnem jeseni. Lp!

Ja Urbanček, kod si pa hodil, da se nismo srečali? Midva sva prespala v Corsiju in sva se odpravila okrog sedmih, verjetno si jo ubiral kako urico ali dve za nama. Na poti sva srečala le Tržačana, ki je šel v isti smeri, skupinico štirih iz nasprotne smeri (fanta so imeli na štriku), pa še dva pri bivaku, drugače pa sva, kot ti, srečavala le kozoroge. Moški del v glavnem, take močne, rogate. Začela sva po udobni poti pod Kapno steno, kjer se malo naprej na desno odcepi pot proti Škrbini prednje Špranje. Tam sva se opremila, kot se spodobi in zagrizla v stmine Punte Plagnis. Zdi se mi, da je ta delček med bolj zahtevnimi, popestri ga še aluminijasta lojtrica, ki zgleda bolj tako tako, a služi namenu. Na sedelcu, kjer je mogoče sestopiti v Krni dol (oznaka na skali, nemarkirano) se pot obrne v desno, na južna pobočja in potem dooolgo hodimo gor in dol proti zahodu, po samih lepih potkah, prehodih, škrbinah, sedlih... Izpostavljeno, a zavarovano kjer je res treba. Ogledam si še delček, kjer sva dve leti s kolegico malo šarili po svoje, zdaj je tam markirano kot treba in markacij, ki so naju zvabile v staro, podrto pot, ni več. Bivak na Špiku nad Nosom je res lep, vpišem nekaj stavkov v knjigo. Sledi še spust do Škrbine nad tratico, taka pravljična mi deluje. Od tam priklop na pot, ki vodi na Špik hude police (na koncu je nekaa rahlega vzpona) in po devetih, meni res lepih urah sva na Koči Brazza. Vreme je bilo čudovito, kljub podlagi je sonce pordečilo izpostavljene dele, mazat in pokrivat se je treba! Na poti boste videli vse, kar si na gorniški potepanjih želite. Poleg izjemno lepe poti še rožice, šopke, kozoroge, take in drugačne, če pa imate še dobro družbo, potem pa si boljšega preživljanja časa ne morete predstavljati.

@LidijaJesih: Na Škrbini prednje špranje sem bil ob 7:58. Ja, skupino s tem fantom na štriku sem srečal pod Špikom nad Špranjo. Čestitke za turo in za lep opis v tej temi in tudi v temi Koštrunove špice. Lp!

Krasno Lidija in predhodniki.Tudi sam imam v mislih to prečenje za letos.

Oo, čudoviti konci!

@urbancek, koliko časa ti je vzela zgoraj opisana pot?

@urbanček, potem sva te pa videla. Pred teboj sta bila dva Italiana, par, z ambicioznim planom prečiti še Montaž in se preko Findenegovega ozebnika spustiti v Zajzero po Via Amalii. Tebe sva videla na melišu v začetku Cerie Merlone, takoj za njima. Ne more biti drugače.
Lepe poti še naprej tudi tebi in varen korak.

@LidijaJesih: Vse kar praviš drži kot pribito Ja, sem hodil za tem italijanskim parom. Zanimivo se mi zdi, da očitno Slovenci bolje poznamo te gore kot marsikateri domačin (takega občutka nisem dobil prvič), saj sta na Vrhu Krnega dola zavila levo, dol s Ceria Merlone in se že začela spuščati in ogovarjati mene, ki sem normalno nadaljeval okrog ovinka (verjetno sta nekaj spraševala, ne vem...) Italijani pač mislijo, da so sami na svetu in da vsi govorimo njihov jezik. Potem pa sta se po par 10m takoj vrnila nazaj gor in nadaljevala za mano. Kasneje, ko sem si pod Špikom nad Špranjo privoščil malico in malce uživanja sta me prehitela in kar urno nadaljevala, saj se tudi na naslednjem vrhu nista kaj dosti zadržala. @BibaS: Včeraj sem hodil bolj počasi kot običajno, saj sem imel nahrbtnik na začetku težak kar krepko čez 10kg (namensko malce več fotografske opreme + vsa ostala oprema, tekočina...), pa tudi čas ob tako lepem vremenu ni tako pomemben. Naredil sem tudi kar nekaj postankov, namenjenih uživanju. Kljub vsemu temu sem za celotno turo porabil približno 9 ur. Brez vsega tega pa je lahko tudi 7 ali manj. Lp!

urbancek, hvala! Tudi jaz bi šla čisto tako za dušo...

Jutro na Pl. Pecol je bilo danes sveže, na nebu pa modro umito nebo.Po dveh urah sem že stal na Špiku hude police (Cima de Terrarossa) z izjemnimi čistimi razgledi, ki so se na zahodu končali v Dolomitih, na jugu pa s tržaškim zalivom.Zjutraj je rahlo popihavalo na vrhovih in hladilo, kasneje se je malenkost segrelo, a bilo je povsem sveže še popoldne na Pl. Pecol.Ker sem imel časa še na pretek, sem zavil po poti Cerije Merlone preko Škrbine nad Tratico na Špik nad Nosom.Tam si ogledam odlično narejen novi bivak, ki izgleda kot orlovsko gnezdo od Zajezere, spodaj.Pri bivaku je ob 12h kazalo le 11°C.Ko ga odprem pa vidim na tleh lužo, ki jo z metlo pomedem ven na stojišče.Vmes vidim precej kozorogov, tudi dva mlada Marmota, ki sta hitro švignila v podzemlje.Na planšariji Pl Pecol ne pozabim na njihov Montasio sveži sir in prekajeno klobaso.Pravijo, da bo na Pecolu paša zaključena prvi teden v septembru, dobrote s planine pa bodo na voljo še do konca meseca.Plavat v Rabeljsko jezero nisem šel, ker v vodi od včerajšnje ohladitve ni bilo nobenega korenjaka.