Vsako leto, približno takle čas, ko se stoži po skalah in zajlah in ko večina koplje po snegu, je treba opraviti to pot. Kot neke vrste romanje. Danes en mentor, dva pripravnika, dve vajenke pa jest. Ne vem kam štejem. Nobene druge take kolone kot naše ni bilo, kljub lepemu vremenu ni bilo gužve. Zavarovani del kot običajno v vzornem stanju, tako je fleten, da je prekratek. Vajenki sta se odnesli odlično, šlo je brez porivanja, vlečenja, tolaženja ali česa podobnega, zdi se mi, da jima je bilo celo všeč. Naslednjič bosta znali že čisto sami nase navleči samovarovanje, to pa je tudi nekaj. Na vrhu je malo pihalo, a smo se držali za klobase, ki jih je pritovorila za dan žena ena od vajenk in ni bilo zelo hudo. Vrnili smo se mimo kapelice čez Plaz, tako da smo šli mimo treh čekirnih točk. Toplo in cvetoče, primeren čas za obisk Gradiške.