Ha, Boštjan! Mislim, da sva se srečala tik pod vrhom strehe, ko je začel sestopat.
Jaz si oprtam nahrbtnih točno ob osmih in štartam pri Cuerovi prvi in drugi sliki. Cesta do tam super, malce pa moti 'čuden' znak
na začetku le-te. Na mostič sem opozarjal že lani, ko bi bilo treba zamenjat samo dva ploha, no, sedaj bo treba izdelati popolnoma novega.
Že začetek steze je v snegu, v prvi strmini si navežem dereze, tako kot na Kam. sedlo je prvopristopnik ubral neke nove poti, kjer vsak tretji korak noga uide v globok sneg. Proti vrhu je špuro speljal v kanal, ki je bil posebno ob povratku zelo zahteven. Ko prideš iz gozda, je napredovanje veliko lažje, saj marsikje sneg zdrži človeško težo. Pred kočo se preoblečem popolnoma premočene cunje in nadaljujem v toplem soncu, cokle se na srečo še niso delale.
Na vrhu si uredim kraljevo sedišče in dobro uro uživam v brezvetrju in odličnih razgledih. Odločim se za sestop z derezami v nahrbtniku, sicer bi imel veliko opravka z motečimi coklami zaradi zmehčane zgornje plasti snega. Vse do jam držim cepin tako močno, da me je bolela roka. Na sedlu je ob povratku vleklo, se dodatno oblečem, pospravim sončna očala, navežem dereze in do gozda uživam v prijetni hladovini
Nadaljevanje sestopa je ena sama muka zaradi udiranja v globokem snegu.
Ne vem, kam so se z vrha odpeljali smučarji, delovali so kot profesionalci, vmes nekaj tujcev, eden je bil z dronom, ki ga je poslal v 'raziskovanje' proti severu. Menda ja se niso odsmučali proti Češki koči???
Pogrešam Cuerove slike z vrha hriba. Tule so moje.