Glede na napovedane popoldanske plohe in nevihte, sva se s prijateljico vseeno odločile za vzpon na Grintovec. Štartali sva iz Kamniške Bistrice (od tovorne žičnice) proti Cojzovi koči. Spremljalo naju je kar lepo vreme, ko pa sva bili malo pod vrhom, zaslišiva grmenje. Ob prihodu na Cojzovo kočo pa presenečenje ob pogledu proti Suhadolniku - težki, temni, grozeči oblaki
Ni minilo 5 minut, ko se oblaki z neurjem pripodijo do sedla. Kakšna sreča, da sva v koči. Vsedeva se ob okno in čakava na lepše vreme
Nakar začnejo iz Grintovca prihajati ljudje....eden po eden....premočeni in premraženi do kosti se zatekajo v kočo. Oskrbnik koče jim sicer ponudi odejo, ampak ti premočeni ljudje enostavno nimajo kje posušiti oblačil, ker se oskrbniku koče očitno ne zdi potrebno zakuriti
V koči spoznava tudi Andrejo in Gašperja in ob pogovoru čas hitro mine (Andreja, pozdrav obema, mi je žal da nista mogla nadaljevati poti, nama je uspelo). Ob 11-ih se nama je vreme nasmehnilo in že sva hiteli Grintovcu naproti
Na vrhu je bilo sicer kar precej hladno in vetrovno, zadovoljstvo pa je bilo veliko
Nazaj dol pa sva jo ubrale čez Dolce do Suhadolnika. Skratka, dan je bil lep