Ker je v soboto lilo kot iz škafa, je kakršen koli pomislek na visokogorje odpadel. No pa tudi novo zapadli sneg ni dajal prevelikega upanja na kakšen vzpon. Pa sva se potem bolj iz ,,firbca,, odpravila na Češko kočo. Po pogovoru z oskrbnikom in ogledu terena, sva jo pa vseeno mahnila proti Mlinarskemu sedlu. Na Zgornjih Ravneh je še veliko snega, prav do stene, kjer je treba malo orientacije, da se vstopi v steno. Jeklenice so v lepem stanju, se je pa sneg na poti začel kar kmalu. Prav tako je potrebno prečit nekaj grap, ki so zalite s snegom, nekaj pa se jih da izognit. Sneg ni bil pomrznjen, tako da se je ob pomoči cepina dalo lepo hodit. Na Mlinarskem sedlu pa močan in hladen veter. Nadaljevala sva še cca 20 min, ker pa je bil vrh stalno v megli, zoprn veter in vedno več snega, sva jo cca 100m pod vrhom obrnila, ker bi bila vidljivost v danih razmerah močno otežena. Vrh bo počakal na drugič. Sva pa na poti navzdol opazovala sosednjo Kočno, katere dostop iz smeri Češke koče, je še močno zalit s snegom, veliko bolj kot pa pot na Grintavec. Največji užitek v dnevu pa sva si naredila s smučanjem po snežišču(po čevljih). Kako je letelo! No, jota na koči je bila odlična, tako kot vse ostalo.
Lp, Andrej in Janez