Dragi hribovski prijatelji jaz, bbugari1, Becar, janezs73, redbull, hribov.ec, dprapr in darinka4!
Rada bi se vam zahvalila za tople in vzpodbudne besede, ki ste mi jih naklonili tu na forumu sredi letošnjega maja v zvezi z vzponom na Jalovec, ki sem se ga tako bala, da se nikakor nisem mogla odločiti, da bi se odpravila nanj in mi s slikami in besedami vlili prepotrebnega poguma.
Prejšnjo sredo mi je končno uspelo. V torek popoldan sem s še dvema prijateljema s Trente krenila v Zavetišče pod Špičkom, kjer smo prespali in prihodnje jutro krenili na vrh. O turi ne bom nič pisala, saj vsi poznate Kralja veliko bolje od mene. Bila je naporna, toda nepozabna. In najbolj neverjetno je, da sem greben prehodila kot bi bila na sprehodu. Zdel se mi ni prav nič posebnega. Ko sem bila čez, še sama nisem mogla verjeti, da je že za mano.
redbull, imel si popolnoma prav, ko si zapisal."Težavnosti na grebenu ni, zato tudi nima nobene jeklenice."
Še enkrat hvala vsem! Upam, da nisem koga pozabila! Brez vaše pomoči bi še vedno le sanjala o Kralju.