Lep pozdrav!
V petek popoldne z nečakom ob 16:45 kreneva z Vršiča proti zavetišča pod Špičkom. Pot je lepa in prijazna mogoče moti le malo previsoka temperatura. Hodila sva okrog treh ur in pol. V soboto zjutraj kreneva proti jalovcu. Čez stenje velikega ozebnika je pot povsem kopna in lepo prehodna. Ko pridemo na predel, kjer vstopimo na greben jalovca je treba prečkamo manjše snežišče. Da se ga skoraj povsem izogniti, če ne gremo čisto po markirani poti, ampak gremo kakih 20 metrov nižje. Do vrha ni nobenih posebnosti. Lep razgled in prepadna ostenja nas očarajo.
Sestop do omenjenega snežišča po isti poti nato pa proti Jalovškemu ozebniku. Na poti do ozebnika je še veliko snežišče, ki se ga tudi da izogniti, če gremo tik pod steno in po robu ozebnika. Ne spustiva se v ozebnik ampak nadaljujeva proti Jalovški škrbini. Prečiti je potrebno steno goličice, ki je precej zahtevna pri spustu, saj bi lahko bil kakšen klin ali jeklenica več. Prideva do škrbine, kjer se spustiva po melišču in skozi gozd do razcepa, kjer se pot obrne proti vršiču ali špički ali trenti. Obrneva se proti vršiču kjer zaključiva.
Tura prelepa, bila je precejšna vročina.