Cesta do KB je ponovno odprta, čeprav je nekaj delovnih strojev še ob njej. Ker nihalka na Velko še ne obratuje, prometa ni veliko. Nad Domom me pozdravi na novo spoliran dobro znan prometni znak, ki bo kraljeval do pozne pomladi.
Na stezi ni drena, skupno srečam le štiri ljudi. V gozdu veliko suhega listja, zato so gležnji kar na preizkušnji, posebno pri sestopu. Zgoraj se je prikazalo nekaj sonca, zato prezračim zimsko sobo, za rob grem malce poslikat, vetra nobenega. Ob sestopu malce postanem pri Pastircih, streha bivakca letošnjega snega najbrž ne bo več prenesla. Zares škoda, da se tu nič ne ukrene, vsaj kritino bi bilo treba novo, preden se polomi tudi grušt in s tem drastično podraži obnovo.