Kepa

Danes sva bila še dva penzionista (1,4) na tem SV grebenu Kepe. Greben je primeren za najino starost in sposobnosti. Vozilo sva tudi pustila precej spodaj, da ni bilo premalo hoje.
Opisu Boštjana in Toneta ni veliko za dodati. Sam greben je prav uživaški, markirana pot navzdol pa nič kaj prijetna. So mi bolj všeč mehke, z listjem postlane lovske poti.
Je pa greben res keine markierung. Verjetno to pomeni, da je zasvinjan z rdečo barvo do amena.

Glede primernosti grebena za vaju ne bi razpravljal. Mogoče čez deset let.
Drago, a je tista moja ugotovitev o navojnikih v skalah pravilna ali se motim?

Po moje je nekdo pobral ušesa z maticami. Mogoče isti, ki je vse posvinjal.

Pred dvema mesecema ni bilo tako grdo pomalano....

Na grebenu brez posebnosti, če odštejemo množico rdečih pack, puščic in črt. Uživaško poplezavanje, razen v začetnem delu. Tu smo varovali, da so bili živci bolj mirni. Aja, ker nekaj ploščic na svedrovcih manjka, smo imeli s seboj svoje in jih namestili tam, kjer smo jih potrebovali.

Lepa Janez! Packe so pa grde!
Srečno!

V nedeljo sem se potikala pod Kurjeki. Med vzponom po skrotasti grapi proti markirani poti pod Gubnim sem našla modro čelado. Pobrala sem jo in jo pustila na klopci na izhodišču/parkingu pod Erjavčevim rovtom.

ejti@ objavi pod male oglase, tukaj se kmalu porazgubi..

Imaš prav. Objavljeno.

Belca in na Kepo, zelo dolga pot, kar nekaj ovir na cesti. Srečal še dva Hrvata na grebenu, ki sta naredila dobro gaz, hodila sta počasneje. Nekje nad rušjem našel zložljivo palico. Gor šel z dvema cepinoma. Navdušen, da je tudi zimska Kepa uspela. Sestopil po smeri prihoda, spodaj sem jim dal palico. Hodil hitro do Belce, a vseeno potreboval naglavno lučko.

Verjetno je z Erjavčevega pot bolj ali manj kopna?

Danes lepa tura na Kepo z izhodiščem-Erjavčev rovt.Na poti ni nobenih poškodb od nedavnega neurja.Na vrhu čudoviti razgledi in veliko gornikov,v glavnem naši severni sosedi.

Lep gorniški pozdrav.

V sredo na Kepo iz smeri Dovjega, ideja je bila prečenje do Kresišča in dol na Srednji vrh.
Prvi del je šel super, na zadnji škrbini 15 minut pred vrhom, kjer se priključi pot iz Avstrije, je bil pa en bolj neugoden del - mehek sneg na skalah, in nekoliko izpostavljeno.
Na vrhu je en Avstrijec poročal, da je v smeri zahod (Kresišče) teren zahteven in da spreminja plane in se vrača po isti poti v Avstrijo.
Po daljšem tehtanju sva se tudi midva odločila, da greva po (za naju) novi varianti v Avstrijo.
...
Še nekaj slik

Poskusam si predstavljat, kako bi pes zmogel tisti najstrmejsi nekajmetrski spust po skobah na grebenu, sploh ce je se sneg v igri. Je stekel po gamsje cez, obstaja obhod, ali ste ga nesli?

Ko sem šla čez Gubno in naprej na Dovško Malo Kepo, sem svoji2 psički pustila v škrbini, saj po tistih skobah nista mogli. In sta me lepo počakali v škrbini, neprivezani in brez težav. Je bilo pa veselje, ko sem se vrnila, nepopisno

Stoick, super je videt še kakšnega odvezanega psa, da nisem edini čudak, ki po hribih hodi s spuščenim psom Moji2 sta vzgojeni, da ubogata v vsaki situaciji, obenem imata 100% odpoklic, zato se lahko svobodno gibljeta. Le tako naprej in še veliko lepih skupnih doživetij vam želim

V hribih morajo biti psi na povodcih.Primer danes pod planino Korošica,upam da se lastnik odvezanega psa,ki me je napadel prepozna.Za taka dejanja ni opravičila,naslednjič bom proti takim uporabil fizično silo ne glede na posledice.

Za take primere, ko je pes slabe volje, imej s seboj pol kranjske klobase. S kužkom bosta takoj najboljša prijatelja.

Bi samo vprašal tiste, ki imajo odvezane pse, če si to upajo tudi v Italiji in Avstriji?

Majčkeno, čisto dobro namerno, opozorilo: V slednji pa tudi na Hrvaškem vam odvezanega psa lahko lovec legalno odstreli.

V takih primerih ne morem biti tiho. Psička je moja, stara je skoraj 11 let, v zelo dobri formi. V hribe hodi že od majhnega in je navajena tudi na zahtevnejši teren. Prav zaradi tega in še posebno v zimskih razmerah je nimam nikoli privezano, razen, če je kakšna malo težja ferata, ko jo morem malo prijet. V zimskih razmerah bi bilo lahko za lastnika nevarno, če bi bila privezana. Bila je že na več kot 50. dvatisočakih od katerih jih je več kot polovica v Avstriji in Italiji!

Tu se zdaj neti zelo cudna debata, kjer se oglasata dva pola: en oglasuje 100% rabo povodcev in vidi pse kot groznjo, drugi pa se zdi kot da zagovarja 0% rabo povodcev ker je njihov pes angelcek. Resnica je pa veliko manj crnobela in me predvsem cudi, da tisti ki imajo pse ne opozorijo nanjo.

Sem (so)skrbnik 2 psov. Ni ga izleta v hribe, kjer bi rekel "tu mi pa ni treba met povodca zraven". Ga ni. Tudi ce presodim, da lahko imam na poti psa nekaj casa odvezanega, ostane povodec vedno pri roki - najraje v dlani ali opasan okoli rame. Tukaj se mi najbolj obnesejo povodci fiksnih dolzin iz usnja ali iz Biothan/Hexa traku, dolzin 1-3m (imam vec razlicnih, pred odhodom na turo izberem po presoji), ki imajo v primerjavi s fleksiji ali raztegljivimi trakovi fino lastnost da jih lahko pri lezenju cez podrta drevesa in druge prepreke spustis na tla in se ne umazejo ali navlazijo. Poskusil sem tudi z daljsimi slednimi povodci, ampak hitro opustil, ker sem imel skozi celo turo neko delo z odvijanjem in navijanjem strikca. Kako ocenim izjemo, da bo pes spuscen, je prekompleksno za opisat, ni pa treba bit super genij da za 99% primerov ocenis kdaj ja in kdaj ne.

Mimogrede, s povodcem sem enkrat resil psa pred padcem, ko je stopil na spodjeden rob poti in izgubil ravnotezje. S povodcem sem ze resil eskaliranje situacije ko je priletel drug odvezan pes in se zagnal v mojega psa, ker lahko psa drzis na kratkem za sabo in uporabis sebe kot scit, in preprecis kaksno divjanje. Lahko si lazete, da s povodcem stvari ne morete preprecit, ampak si pac lazete.

S privzetim pravilom "pes v hribih na povodcu" se zato kar strinjam, odvisno od psa, posameznika in okolice pa je, kako izjemo kdo naredi in kje. Glej le, da v teh primerih imej povodec tudi pripravljen, da ga takoj uporabis (ne v nahrbtniku). Sicer pa na obljudenih lokacijah (v letosnji jeseni Zelenica, Krvavec) pa pri planincih opazam kar lepo kulturo srecanj nasproti hodecih lastnikov psov - ce je kateri odvezan, se ga priveze, dokler ne gremo drug mimo drugega, nato pa spet vsak naprej po svoji pameti.