Kepa

Super, hvala za odgovor in informacijo.

Bile danes in kot je napisal Matej...malce oviratlona,ki ne povzroča težav,Pot kopna le veliko drobirja in malce je potrebbno ponekje popaziti.Pred nami se je z veliko hitrostjo po grapi prikotalila ogromna skala če nebi stekle mimo ,bi jo morda dobila ena izmed nas...

Pozdravljeni. V kakšnem stanju je pa cesta do Erjavčevega rovta?
Hvala za odgovor.

Cesta je do zadnjih 100m v dobrem stanju,na koncu nekaj večjih luken,kjer je z osebnim z malce pazljivosti ko mot prevoziš.

Včeraj iz Erjavčevega rovta na Kepo. Cesta do P v stanju kot je napisala mukica. Pot očiščena, na novo markirana, prehodi čez pašnje ograje novi, tudi jeklenice so videti obnovljene. Vse pohvale vsem. ki skrbijo da mi pohodniki lahko uživamo na takih poteh.

Kako je z dostopon na Kepo iz Belce? Je odsek pešpoti Belca - Štenge sedaj prehoden? Naprej predvidevam da ni bilo problemov.

Cesta do planine Mlinci - Erjavčev rovt lepo prevozna, luknje le na koncu. Pot brez problemov in prijetna za hojo v jutranjih urah Več na: https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/kepa-7

Podor v Belci je še zmeraj aktiven in neprehoden

Ja, podor je aktiven in neprehoden. Če prihajate iz smeri Jesenic je potrebno še pred mostom potoka desno in nadaljevati mimo hiš in stare razpadajoče karavle pa po poti po melišču in navzgor. Steza se združi s cesto malo pred tunelom. Cesta po dolini Belce je seveda neprevozna, se pa da peš.

Iz te smeri sem šel na Kepo, sestopil pa v Dovje. Varovala na celotni poti so v dobrem stanju. Pot je precej dolga in samotna kljub cesti, ki se spremenja v stezo, pa je občutek prave divjine.

Današnji utrinki z lepe ture na Kepo in Gubno z izhodiščem-Erjavčev rovt.Pot brez posebnosti,temperatura pa poletna.Razgledi čudoviti.

Lep gorniški pozdrav.

Danes lepa tura na Gubno,Dovško Malo Kepo in Kepo.Sama pot ponuja čudovite razglede daleč naokoli.Gornikov veliko danes na poti proti Kepi.Zavarovani del poti je zelo krušljiv,čelada obvezna.
Lep gorniški pozdrav.

Lepa tura, lep izlet!
Srečno!

zokipoki.Hvala

Danes sem šel z Erjavčevega rovta po direktni na Dovsko babo, nato še na Gubno in Kepo. Sestop mimo lovske koče. Glede poti vse ok. Je pa cesta tako, tako..

Včeraj iz vasi Untergreuth/Sp. Rute najprej do koče Bertahütte in nato čez severovzhodni greben na vrh. Sestop po normalni poti nazaj do koče in nato do izhodišča, ki je na okrog 820 m. Do parkirišča je asfaltna cesta in po 10-15 min si že na Iličevem rovtu, po tisti makadamski cesti pa se da pripeljati do parkirišča na višini okrog 1150 m in včeraj je bilo ob tisti cesti kar veliko avtomobilov.
Čeprav pot čez severovzhodni greben ni uradno markirana, je zelo dobro označena z rdečo barvo, edino na začetku ob spustu od koče je potrebno biti pozoren, da se gre na križišču naravnost v gozd (križ na drevesu, mala rumena tabla), levo gre normalna pot na Kepo.
Bil je lep dan s krasnimi razgledi obdan.
Tone, pa še kdaj ...

Mi je pa ful zabavno, kako na začetku piše Keine Markierung, potem maš pa pike na 2 metra.

Kleine Markierung pomeni mala oznaka, ne pa, da jih je malo .

Ne piše Kleine, pač pa Keine. In to pomeni, da jih ni

Mogoče pa res še kdaj, Boštjan, ampak z zgornjega parkirišča, kajti hoja po lepi cesti me ubija.
Od koče naprej pa super. Tam, kjer je pomembno je skala razmeroma kompaktna lepo je poskrbljeno tudi za vodnike s klienti. Na zahtevnejših mestih so zavrtani navojniki, kjer z odgovarjajoči 'ušesom' (ki ga moraš imeti s seboj) lahko napelješ vrvno ograjo, ali varuješ plezalca. Kjer je ruševje, je le-to v veliko pomoč, saj je tako kvalitetno obrezano, da služi kot zanesljivi ročaji med vzpenjanjem. Žal je strmina razmeroma kratka, zdrav mladenič jo premaga v slabi uri. Kljub mejni gori nisva zaznala slovenske besede, čeprav je bilo obiskovalcev kar veliko.
Koča popolnoma lesena, zgrajena leta '61??, ravno taki so oskrbniki, kajti kljub lepi cesti, ki pripelje do nje, nimajo druge pijače, kot radler in sok.
Pred tunelom nisva izgubila niti minuta, carine pa še videl nisem
Ker je že Boštjan vse lepo opisal in narisal bom kratek, ravno tako bom poskusil čim manj slik duplirat.

nov opis poti: Belca-Kepa

Parkiramo na označenem parkirišču pri žagi. Se vrnemo nekaj metrov nazaj do začetka označene poti, ki ji sledimo mimo pregrade. Pot gre potem direktno v strugo (desno kolovoz k zapuščeni karavli). Sredi podrtije kamenja od podora, na večji skali zagledamo markacijo. Do sem in nato na drugo stran struge potoka si iščemo najboljše prehode. Ta del je kratek. Sledimo potki po pesku, ki je že kar vidno uhojena, v pomoč nam je tudi markacija na drevesu, tam kjer pot zavije v gozd. Pot se nato v gozdu strmo dviga in prispemo na cesto. Na levi je predor, če se sprehodimo skozenj lahko vidimo kako je podor odnesel cesto. Mi pa nadaljujemo po cesti v desno. Sledi dolga hoja po skoraj ves čas ravni cesti, ki je na več mestih tudi zasuta ali pa udrta, bližje zapornici že skoraj v celoti odnešena, vendar s prehodi ni težav. Po približno uri in 15 minut smo pri nekdanjem izhodišču pri zapornici. Sledimo oznaki za Kepo (slika 1), pot se spusti v strugo potoka, ga preči in zavije levo v breg, velika markacija in smerokaz. Pot se začne strmeje vzpenjati. Naprej se vzpenjamo skozi gozd, ki je občasno prekinjen s kakšno krajšo z grmičevjem poraslo jaso. Markirana planinska pot nato dvakrat preči gozdno cesto, ko na njo stopimo tretjič pa ji sledimo v desno do nekoliko večjega parkirišča ob mejnem grebenu.
S parkirišča se v nekaj korakih povzpnemo na mejni greben in poti naprej sledimo proti vzhodu. Razmeroma zložna pot, ki poteka po mejnem grebenu pa nas hitro pripelje do manjšega bivaka (2 ležišči), ki se nahaja na slovenski strani grebena.
Od bivaka še naprej nadaljujemo po markirani stezi kateri pa se kmalu priključi še pot iz Avstrije. Pot se nato nekoliko strmeje vzpne in nas naprej vodi po vedno ožjem grebenu. Vse bolj razgledna pot nato preči nekaj rahlo izpostavljenih grap in za tem zavije desno (povsem na slovensko stran). Pot naprej se prečno vzpne čez strmo in dobro zavarovano pobočje, ki je zelo izpostavljeno padajočemu kamenju. Višje pot zavije levo in se nato vzpenja po strmem vršnem pobočju Kepe. Strma in grušča polna pot pa nas višje ponovno pripelje na mejni greben, kjer je naslednje razpotje. Nadaljujemo levo (desno Dovje) po poti, ki nas po nekaj nadaljnjih korakih pripelje na vrh Kepe.
Belca-Zapornica 1:15 Zapornica - bivak 1:15, bivak - Kepa 1:45.