Kepa

Danes na Kepo iz Erjavčevega rovta (Dovje). Pri povratku sem se povzpel še na en vršič v grebenu in nato na Gubno. Ob razpotju Koritec sem zagledal Dovško babo in preko sedla Mlinca skočil še do nje. Ker je pač tam.

Razmere pravzaprav idealne, le zjutraj je bila zemlja nad 1700m pomrznjena, v brezpotjih, po katerih sem občasno hodil je bilo malo težko najti čvrst stop. Zimska oprema ni bila potrebna. Kljub koprenasti oblačnosti se je videlo daleč, zdi se mi da celo do Dolomitov (Vezzana v Pale di San Martino, Marmolada). Naj me kdo popravi, če nimam prav.

Na vrhu sem bil sam, med potjo sem srečal dva Avstrijca, dve gospe, dve mladenki s psom, dva imenitno oblečena gorska tekača in enega kolesarja na poti z Babe.

Kakšnih 300 višinskih metrov nad parkiriščem je območje listnatega gozda. Listje na poti drsi in prikriva kamenje in korenine, kar je zoprno pri sestopu.

@j. še enkrat hvala za informacijo o razmerah v škrbini pod Dovško Malo Kepo. Smo se srečali pod Babo

Drži. Razgledi so bili top! Za Marmolado pa nisem 100% da se je videla.

Lp, Nino

@Nino, kje sta pa vidva sploh začela in končala? Se mi zdi, da sta se gibala presneto hitro... LP, J.

@j. Završnica-Rute (avto sva pustila pri jezeru Završnica in za začetek osvojila Stol, potem pa po grebenu do Trupejevega poldneva kjer sva se spustila v Rute).

Lp, Nino

Uhhh, od avta v Završnici do Rut med brati 50 km in kakšnih 4500m vzpona in približno toliko spusta! Iskrene čestitke, Nino!

@j.:
tista špica je Antelao, desno od njega z belo kapo na vrhu pa je Sorapiss.

FB - Podor na cesti, kjer je že bila sanirana.
Avtor objave in fotografij je Zvone Miklič..

Zvone Miklič
29. april ob 12:33 ·
Podor v Belci z druge strani - vso naloženo skalovje grozi, da se ponovno zruši v globino, zato ne tvegajte in ne hodite čez podor ( po sledeh bi rekel, da se eni igrajo s svojo usodo)

Majda Gašperin - Je to tam, kjer so ga že enkrat sanirali?

Zvone Miklič - Ja , nad žago v Belci oziroma malo pred predorom.

Glede na gornje slike ti ostane samo Erjavčev rovt.Če je cesta slaba je markirana pot iz Dovjega.Lahko pa poizkusiš s Srednjega vrha čez Grajšco in po grebenu čez Jepco.je pa precej dolga.

Danes sem se PD Račica, podal na Kepo s smeri Bertina kočo / Bertahütte, 1527 m, seveda avto ostane na višini 900m, . Pot smo izbrali čez severovzhodni greben, katera je zelo lepa razgledna, a v zgornjem delu tudi krušljiva. Vreme nam je prizaneslo, na momente nekaj oblakov, kateri nas niso zmotili. Kar nekaj gornikov danes gor na Kepi. Za sestop pa po poti 680 do Bertahütte in, katera ima še veliko snežišč, priporočljiv cepin v roki.

Priporočam pot čez severovzhodni greben, če ima kdo malo plezalne žilice https://youtu.be/uG8VUJdxLJE

https://tomazsarc.blogspot.si/2018/05/kepa-po-sv-grebenu-1952018.html

Zgornji zapis me je zvabil, da sem tudi sam danes obiskal Kepo s te strani. Tudi parkiral sem na istem mestu.
Vzpon po severovzhodnem grebenu ni nikakšrna markirana pot, čeprav te vseskozi v smeri vodijo rdeče pike. Po vstopnem delu, ki te kar precej ogreje, sledi prečka v levo, ki je bila vsaj zame ključni del vzpona. Kasneje slediš razgibanem, deloma skrotastem terenu in se povsem po grebenski rezi povzpneš na nižji vrh Kepe.
Sprva megleno vreme, se je kasneje razvilo v prav lep sončen dan.
Sestop po markirani poti št.680, kjer danes s kolegom nisva potrebovala zimske opreme.
Lp

Včeraj sem šla na Kepo z Erjavčevega rovta. Me je skrbelo, kakšna bo cesta, glede na komentar Ljubice Š. o tem, da je treba imeti terenec. Pa ni bil potreben, saj je cesta v zelo dobrem stanju. Na nekaj mestih jo je voda res malo razrila, vendar nikjer ni bilo nevarnosti, da bi nasedla. Tudi varovala na poti so v odličnem stanju. Pri prečenju krušljivih pobočij pa je potrebna velika previdnost in tudi čelada ni odveč.

Včeraj je bila vožnja do Iličevega rovta zaradi prireditve Ironman in posledično zaprtih cest prava odisejada. Glede na vreme, ki se je v zgodnjih urah držalo bolj kislo, sem s poznejšim pričetkom samo pridobila. Vreme je počasi začelo kazati bolj prijazno lice in po SV grebenu sem poplezavala v soncu. Z vrha sem setopila do sedelca in nadaljevala po Z grebenu Dovške Male Kepe, z nje sestopila po V grebenu na markirano pot in se čez sedelce vrnila proti Bertini koči in nazaj v dolino.
Razmere dobre, skala na grebenu Kepe malo bolj krušljiva kot na njeni nižji sosedi. Strinjam se z garmontom, da je prečka v levo zaradi krušljivosti 'tečna', a moč se je varovati, saj je v steni nekaj klinov.

Ali kdo pozna pot čez Kurjeke iz Erjavčevega rovta na Kepo?

Kepa in Gubno - Erjavčev rovt...Cesta je prevozna kot običajno. V zadnjem delu malo več lukenj, brez vode. Varovala so v redu, na potki čez skalovje je veliko peska. Tudi kamenje frči, čelada ni odveč. Drugače pa oh in ah na vrhu, krasni razgledi in malo obiska.

http://jelenkamenmajdag.blogspot.com/2018/08/kepa-in-gubno-erjavcev-rovt.html

Nekaj slik z današnjega izleta na Kepo. Pot 680, ki vodi mimo Koče Berta, je normalno prehodna.
Lp, Tadej

S Tadejem narediva vsake toliko časa skupaj kakšno lažjo-tudi raziskovalno turo. Tokrat sva se podala z avstrijske strani na tretji vrh Karavank po višini-na Kepo po avstrijsko Mittagskogel-2143m.Ziljani ji rečejo Jepa ,Rožani pa Kum-zanimivo, kajne.Kot se ve so Karavanke razdeljene v nekako devet skupin.Kepa je glavni nosilec skupine .Poimenovana je Skupine Kepe in zahodni Karavanški greben.Je edina skupina Karavank, ki leži v treh državah.Osrednji greben skupine je razdeljen v več podskupin,ena od podskupin je podskupina Kepe.V celotno skupino Kepe spadajo znani vrhovi kot Vošca, Trupejevo in Maloško poldne,obe Bavhi,Kresišče.

Torej zapeljemo se prek predora Ljubelj v Avstrijo.Malce težje, vsaj meni, je opisati kako do izhodišča pridemo po teh avstrijskih cestah.Na koncu zavijemo pred nekim hotelom na levo.Naj bi bil to Borovc-po avstrijsko Woroutz-tu so smerne table za Kepo. Peljemo se mimo zaselka Kopank. Na prvem križišču pa zavijemo desno na gozdno cesto-označeno. Vozimo se po gozdu po tej makadamski cesti kar precej kilometrov. Ker je cesta v slaben stanju niti nisva šla po njej do konca do izhodišča-imenovano Iljčev rut. Do izhodišča-naprej je cesta do koče Bertahutte zaprta,sva pešačila kakih dvajset minut.Po tej cesti sva se nato pri povratku vračala.Od tega parkirišča pa po poti 680, ki nas pripelje prav do vrha Kepe.Od izhodiša do koče Berta hodimo nekako eno uro. Bertina koč je prijetna brunarica, leži na severozahodnem robu planine Borovščica (Ferlachealm),oziroma na istoimenske m sedlu pod južnimi pobočji Komnice(Ferlachspitze-1739m).Oskrbujo jo sekcija avstrijskega PD iz Beljaka.Od koče nas čaka dve uri hoda do vrha.Pot je lepo speljana. Prijetno opremljena z lesenimi stopničkami.Gremo prek več krušljivih grap-tudi jeklenice so nam v pomoč.Prek teh grap se priporoča uporaba čelade.Na levi strani imamo vseskozi krušljivo steno Dovške Male Kepe.Nekako po uri in pol pridemo na sedlo med Kepama, kjer je državna meja in čaka nas še strm vzpon na vrh Kepe k velikemu trimeterskemu križu. Žig je malo bolj levo od križa-žal je vpisna knjiga v skrinjici polna -razcefrana in mokra.Malo nižje desno je še en križ.Razgled s Kepe je eden najlepših v Karavankah, žal se ravno ob najinem prihodu na vrh od nekje vzela megla in nama razgled ukradla.

Filmček iz potepanja po zahodnih Karavankah. Lepa grebenska pot, ki ne razočara z razgledi.

Kepa, Gubno in Dovška baba, 13.9.2018

Mene pa zanima, ali je pešpot z Belce po dolini potoka Belca (pod plazom) varna. Glede na to, kar se je zgodilo lani, pot za avtomobile še zelo dolgo ne bo prevozna.