Kepa

Lansko leto smo opravili to pot ampak v kontra smeri (priporočam). Bili smo na vseh vrhovih (Kepa, Gubno, Dovška Baba, Hruški vrh, Klek, Golica), se pravi skoraj vedno po grebenu. Tura se naredi v enem dnevu, nikakor pa ne še nazaj do avta, haha. Nekdo vas mora priti iskat. Brez vrhov je pot časovno precej krajša, ampak vseeno dolga. Planirati zgodnji štart, lepo vreme, VELIKO tekočine. Zelo malo je sence, skoraj nič. Pod Kepo je kakih 10 minut jeklenic in klinov. Nič posebnega, ampak ni ravno za otroke.

Hvala chico,bomo to probal,saj hči je stara 12 let in kar gre v hribe,mislila sem bolj zaradi dolžine ture.Bomo pa raje počakali še kakšen mesec,da bo bolj zihr vreme

Včeraj popoldne sva bla s prjatlom na Kepi iz Erjavčevega Rovta. Zelo lepa pot, v celoti kopna, razgledi fenomenalni, veliko cvetja - avriklji kot jih vidiš malo kje. Super tura, včeraj v popolnem miru - srečala nisva žive duše. Mestoma je zaradi krušljivosti terena potreben malo bolj previden korak.

A je cesta v dolino Belce še neprevozna?

Cesta je prevozna do konca,do sedla.

Kepa po SV grebenu
http://tomazsarc.blogspot.com/2012/05/kepa-po-sv-grebenu-1952012.html

@voluhar
Pa kaj ti je težko par slikc prilimat še na to stran
LP!

Kepa včeraj... b.p.

Po napooooornih zadnjih tednih in skoraj neprespani noči (tisti, ki imate doma devetošolke – poudarek je na ženskem spolu …boste že vedeli o čem govorim…priprave na valeto so dandanes namreč že skoraj na las podobne pripravam na »ohcet« …) sva nujno rabila en dan na off…nekaj lahkega, bližnjega, nekaj za dat »možgane na pašo«…pa sva šla na Kepo od Erjavčevega rovta…
O poti v tem času ni da bi človek izgubljal preveč besed – lepa, razgledna, cvetoča….tudi začetek »vročinskega vala« je bilo že čutiti, pa ga je k sreči blagodejen veter malo omilil…Na vrhu kar nekaj obiska z avstrijske strani, slovenske govorice ni bilo slišati…Dan in turca za nafilat baterije ….

Gita, imaš ZS.
LpLj

Včeraj zjutraj parkiram v Erjavčevem Rovtu in jo mahnem proti Brvogu. Tam malo počijem, tam se konča prvi strmi del in do križišča pri vodnem koritu vodi lepa potka. Tam zavijem levo(naravnost Mlinsko sedlo). Do tam so markacije bile celo na frišno obnovljene, po tem križišču pa jih praktično ni bilo več. Tako že mislim, da sem zašel na kako neoznačeno stezo. Kljub temu nadaljujem okoli Plevelnice in pridem na greben, kjer se mi odpre pogled na avstrijsko stran z Osojskim jezerom.

Potem se začne zares: najprej ozek grebenček nato stranski vzpon na Gubno pod njim pa vidim parkirana kolesa. Pa kdo je s kolesi rinil na ta greben... No, odgovor dobim po spustu z Gubnega ko se začne čisto čisto zares. Kolesarje s čeladami vidim spuščati se po zajlah na nasprotni strani grape. Srečamo se v njej. Izhodna zajla ni šala in takrat razumem zakaj so omenjeni kolesarji šli po njej zelo počasi in posamezno en po en. Poleg strmosti je namreč vse skupaj še blazno krušljivo kot se pač za Karavanke spodobi. Kasneje jih že vidim kako se spuščajo dol z Gubna. Tam kjer sem jaz hodil skrajno previdno,... no zgleda da pač obvladajo stvar!

Po obisku Dovške Male Kepe(mimogrede vzpon je morda res nezahteven kot piše v opisu tu na hribi.net, pri sestopu pa je potrebno malo previdnosti) me čaka naslednji težji del. Po nekaj relativno lahkih varovalih sledi prečenje izpostavljenga in krušljivega pobočja. Potke se ne vidi, markacij ni in tako zaidem malo v skale. Previdno sestopim nazaj na potko in pridem na sedlo, se spustim z njega in priključim na avstrijsko pot po kateri mi ostane še kake 10 min do vrha.

Na vrhu sta bila dva avstrijca in en francoz. Za enega od avstrijcev je bil to prvi francoz, ki ga je videl v gorah! Posedim, se sprehodim do drugega križa, ki označuje vstop v pot po grebenu na avstrijsko stran(Nur für geübte!) in pa še do našega vrha, kjer samevata žig in kovinska škatla brez knjige in pokrova. Tako se moram vpisati v knjigo na avstrijski strani!

Čas je za sestop in od sedla naprej se mi zdi pot še za malenskost težja kot v obratni strani, ne vem pa ali je bil to samo osebni vtis ali je res. Tista smotana zajla gre sedaj navzdol in potrebna je še posebna previdnost(morda tudi samovarovanje ni odveč). Za razliko od grebena na Storžiču pred dvema dnevoma, ki je morda bil simfonija, je bil ta tule bolj kakofonija! So se pa na poti nazaj lepo odkrili Julijci, ki so bili ves čas bolj v oblakih. No, in končno pridem z grebena dol in sestopim do korita pri odcepu, kjer pomalicam in nato preko Brvogov do avta ter na Jesenice na pir!

Včeraj iz Erjavčevega rovta na Kepo. Pot lepo uhojena, tako, da je tudi od studenčka Koritec naprej, kljub slabšim markacijam lepo sledljiva. Ko se dvigneva nad gozdno mejo se nama odpre lep pogled proti Julijskim Alpam. Nekako skrit v meglo oz. oblake je bil le Jalovec in občasno Mangart.

Do sedla, kjer se priključi pot iz Avstrije srečava samo enega gospoda, ki se že vrača in pa nekaj gamsev, kateri se naju ognejo v velikem loku. Drugače je ob prihodu na vrh, kjer pa naš ˝Dober dan˝ zveni nekako tuje.

Razgledi na vrhu čudoviti, sonce greje ravno toliko, da se nama ne ljubi več v dolino. A po dobri uri posedanja, se le odpraviva nazaj proti izhodišču in od sedla pod Kepo naprej ne srečava nikogar.

Res sva doživela lep in predvsem miren dan.

Erjavčev rovt, mimo lovske koče,čez Gubno na Kepo in še do križa nekaj minut hoje malo nižje od vrha Kepe. Snega je bilo ravno toliko, da je vse skupaj bilo še lepše kakor če ga nebi bilo. Hoje ni oviral. Vreme jasno rahlo vetrovno na grebenu. Bil sem zgoden tako da sem videl precej gamsov.Pri povratku se našel še tri marele, tako da za večerjo ni problema. Na vrhu precej več avstrijcev kot naših.

Tudi naša skupinica je imela podobno turo ,le da smo šli še najprej na Kepo do naše vpisne skrinjice, ki je brez pokrova,knjige ter polna vode,se malce ustavili pri obeh križih in šli na Malo kepo,potem čez Gubno k lovski koči pobrat gobe..vreme je bilo lepo,na grebenu vetrovno pozneje ob povratku se je malček pooblačilo...

Martina, čestitke za lepo turo, mi pa smo vam mahali iz Begunjskega vrha

Hvala,sabina
aha,saj se nam je zdelo da vas vidimo,smo mahal nazaj..kako pa kaj zgleda proti Rjavini....ko ste bli v tistem konc,mam v planu

Martina, v steni je bil še sneg, pa vlažne skale... tako, da plezalna je odpadla, je pa tudi pot čez greben bila še kar dobro zasnežena... če nam bo vreme naklonjeno, jo lahko še damo v plan....

mukica smo se srečali , jaz sem se že vračal.

Lepo,vesela sem da se počasi spoznavamo tudi v živo na planinskih poteh ko se naključno srečamo,spregovorimo kakšno o turi,vremenu,okolici,vrhovih v bližini...potem pa prek portala ugotovimo da se skoraj poznamo....nasljednič se kar pocukajmo ko se vidimo in spoznamo

me zanima kakšne gobe ste pobiral ? Jaz sem videl samo prašnice