parkirišče gozdne ceste - krnica Pod Špikom oz.Pod srcem - čez Kotlje - MMP - Trije macesni - Za akom (bivak III) - brunarica pri Ingotu - izhodišče
Ko nekdo odpre neko dobro temo (hvala Gams1,pred 14 dnevi, čeprav ne vem, če si že bil gor), se kar sproži plaz ponovitev in preizkusov, in osvojiti vrh ter narediti lepo krožno turo v dobri družbi, je zraven še kak dodatek več, ... pa za to še nekaj mojih vtisov o prehojeni poti.
Pot iz Martuljka nam olajša lepa gozdna cesta (ki se začne v gozdu levo od smučarske vlečnice) in pripelje do brunarice od Ingota, parkira pa se malo prej (prostora za kakih 10 - 12 avtov).
Po cca 500m, na dobro označenem razpotju: levo oz.naravnost - k Ingotu in naprej Za ak in desno - krnica Pod srcem ali Pod Špik (obe poti sta do bivakov markirani), izberemo slednjo, ki je po mojem mnenju v tem času primernejša za vzpon. Razmere do krnice Pod srcem in naprej čez vse tri Kotle, niso nič posebnega (malo ruševja in grušča, zdaj ponekod še sneg); če greste prvič po tej poti je v izteku melišča krnice Pod srcem še najtežje poiskati možiclje in pot v gozd, ki pelje čez Kotle. Steza je povečini sledljiva, navzgor gledano se drži bolj desne in poteka levo od grebena Na Pečeh (ki loči Špikov graben in Kotlje). Pri izstopu iz zadnjega Kotlja, se splača povzpeti na desni še na lahko dostopen vrh Vrh Peči, od koder je lep razgled, spodaj v krnico, nasproti na Špik, Frdamanove police,... in pred nami na melišče in dostop proti vrhu.
Melišče pod Poncama je deloma že kopno, tam kjer je še sneg, pa se spričo trenutno visokih temperatur, kar dobro predira, zato tudi v vršnjem, najbolj strmem delu pod sedlom, včeraj nismo rabili derez.
Pot od sedla na vrh je povsem kopna, prvih dvajset višinskih metrov nad sedlom zahteva lažje plezanje do I.stopnje, potem svet postane položnejši in lažji, če je vidljivost dobra, orientacijsko ni težav, pri vzponu se držimo bolj desnih prehodov (tistih, ki gledajo na Martuljško stran). Na neizrazitem - sestavljenem vrhu je malo prostora, na njem je skrinjica z vpisno knjigo.
Ko smo pogledali na južno stran sedla, v Veliko dnino, je na poti mestoma še nekaj snežnih jezikov, v spodnjem delu grape pa je pot tudi precej podrta.
Sestopili smo pod stenami VMP in Oltajev proti Trem macesnom in v krnico Za akom. Obsežna melišča so komaj še pokrita s snegom in snežna površina ni več zvezna. Na nekaterih mestih so na plan pokukali že (lanskoletni) možiclji, no nekaj novih pa smo postavili tudi mi. Prav malo snega se kaže tudi v Kačjem jeziku in Jugovi grapi. Prečenje čez melišča in vse tri grabne proti Trem macesnom je pri sestopanju vsekakor manj zoprno kot bi bilo pri vzponu, a tudi sedaj ga je potrebno vzeti dovolj visoko. Iz krnice Za akom smo se spustili do brunarice pri Ingotu, vmes pa pogledali še, kako vodnat je II.slap.
Celotna tura je dolga in naporna, za brezpotni del je priporočljivo izbrati dan z dobro vidljivostjo, za vzpon smo porabili dobrih 5 ur, za sestop pa 4 ure, po opisani poti in v danih ugodnih snežno - kopnih razmerah.