V petek sva s kolegico krenila na Mangart. Odločila sva se, da greva do sedla s kolesoma. Štartala sva malo višje od Loga; vzpon brez večjih posebnosti, poln nahrbtnik z vso opremo, kondicija solidna, vreme super...
Nekje na pol poti se lahko dodatno opremiš s hladno vodo, ki pride kasneje še kako prav. Po premagani poti sva na sedlu kolesi privezala za en znak in se po slovenski poti odpravila proti vrhu. Pot je dobro urejena, varovala so brezhibna, na celotni poti nekaj manjših snežišč. Hitro sva napredovala, potem pa kar naenkrat rafal kamnov (30+),na izpostavljenem delu. Z...... zvok, ko kamni streljajo mimo. Hitro sva 'objela' steno in počakala, da so se stvari umirile. Seveda je bila za kamenje kriva ekipa nad nama, ki pa sva jih srečala šele na vrhu. Vmes pa srečala enega, ki je brez čelade sestopal po isti smeri. Po kratkem postanku na vrhu (že nekaj oblakov)) sva se odpravila po italijanski proti sedlu. Pot ni zahtevna, je pa lahko nevarna zaradi možnosti zdrsov. Na končni postaji ferate sva srečala še 2, ki sta jo ravno uspešno preplezala. Baje naj bi klina in manjkajočo jeklenico (ki jo sedaj nadomešča štrik) končno kmalu zamenjali.
Po prihodu nazaj na sedlo sta bila bicikla še tam, midva pa kaj kmalu v dolini.