Za obisk Matkovega škafa sva se odločila precej na hitro, čeprav je že več let veljalo, da enkrat je pa treba tja. Prebrala sva napotke o priporočljivi opremi, videla na teh straneh par slik, ki so vabile k ogledu in ni bilo več kaj odlašati. Strmina proti škafu je res večja, kot sem si pravzaprav predstavljala. Da pa kaj tudi dol prileti, pa je bilo videti po poti vzpona, sploh ko stopiš na sneg, zato sva se obnašala precej previdno, pri škafu pa tudi prav korajžna nisva hotela biti, še manj pa toliko radovedna, da bi ga merila ali celo lezla notri, saj ni bilo nikogar ki bi naju spravljal ven
.
Na celi poti sva namreč srečala le par pohodnikov, dva ki sta se že vračala, eden je prihajal, ko sva se midva vračala, dva sva pa videla bolj od daleč, ko sva se spuščala med balvani.
Morala sva priznati, da je to videti res atrakcija, nekaj posebnega, nekaj ki ni primerljivo z razgledi s katerega koli vrha, enostavno posebno doživetje, ko občuduješ ta čudež narave. Ko bi to vedela prej, bi bil obisk najbrž že veliko prej, ampak potem bi odpadlo kaj drugega. Prav priporočam, še posebno tistim, ki boste ta ogled opravili prvič, kot sva to opravila midva včeraj
!