Matkov kot - Matkov škaf

Današnje jutro pri Matkovem škafu.

lepo bo treba iti še v živo pogledat

Nekaj utrinkov iz včerajšnjega potepanja po Matkovem kotu. Sem imel namen iti dosti višje, a sem nekaj od opreme pozabil doma. Se naredi, ampak je bilo vseeno lepo.
Lep pozdrav izpod lepih Golte, Janez

@Janez
Škafa pa še ni videti,si hotel na Mrzlo goro LP

Verjetno je bilo premalo snega za "smuči"

@otiv
Res sem nameraval iti višje, do kamor bi mi pač dopuščale razmere, a sem skoraj pol opreme pozabil doma. Za smučanje pa je v grapah premalo snega, ter preveč lednih in kopnih skokov. Vsaj do kamor sem prišel in kar sem videl še naprej navzgor.

Pred dnevi sem s poti na Ledinski vrh pogledovala proti skalnatemu zahodnemu grebenu Mrzle gore, ki je na tej strani poln izrastkov in se ponovno spomnila, da tej gori še vedno dolgujem obisk z one druge vzhodne strani. Razlog je v težavnosti pristopa, ki naj bi bil med najtežjimi v gorstvu. Poleg težavnosti pa pristop iz Matkovega kota slovi po slikovitosti zaradi naravnih znamenitosti, po bujnem rastju, ki naj bi bilo zaradi prehajanja sveta v sredogorje še posebaj bogato, tukaj naj bi bila tudi vedno bolj redka bivališča planinskega orla, zaradi odmaknjenosti pa se v mir in spokojnost oglaša le žuborenje rečice Jezere...

Spodbuda je bila tolikšna, da sem se danes napotila v Matkov kot in prehodila dolino do zatrepa in od lepot prevzeta sem se vračala že po sončnem zahodu z obljubo, da se poleti vsekakor vrnem z namenom, da se povzpnem na Mrzlo goro pa morda še na Krničko goro ali pa Matkovo kopo.

Edina, tako strašen pa pristop na Mrzlo goro iz Matkovega kota spet ni.
Krnička gora je najlažje pristopna iz avstrijske strani (Belske Kočne) mimo sijajnega, od daleč smučarskim očalom podobnega okna (I), Matkova kopa pa je predvsem v zgornjem delu kar zgleden orientacijski zalogaj (I).

Je pa Matkov kot res pravi odmaknjeni raj.

Ja, res je, Matkov kot je pravi raj na zemlji. Njegova odmaknjenost od običajnega planinskega vrveža nam ponudi tišino, mir, lahko se zgodi, da v njem ne boste srečali žive duše, samo vi in gorska narava. Je pa množično obiskan takrat, ko je znameniti Matkov škaf v svojem "polnem sijaju", to je spomladi in zgodaj poleti. Velja si ga ogledati.
Lansko leto, konec avgusta, sem si Matkov kot izbral kot izhodišče za turo na Mrzlo goro. Pridružujem se mnenju "Volka", tura je sicer res primerna za malo bolj izkušene gornike. Lep opis poti najdemo v Planinskem vodniku A.Stritarja, z naslovom Kamniško-Savinjske Alpe.
Sam sem torej štartal iz Matkovega kota mimo Matkovega škafa, ki ga ob tem letnem času seveda ni bilo več, naprej do krnice Latvica, na vrhu krnice desno po malo izpostavljenem terenu na vrh Mrzle gore. Z vrha sem nadaljeval v Mrzli dol ( na tem delu poti moramo biti še najbolj pazljivi - krušljivo kamenje, malo slabše markacije, kar zahtevno ! ),nadaljujem preko Savinjskega in Jezerskega sedla do Koče na Ledinah, nato še spust v dolino Ravenske Kočne in zaključim pri Planšarskem jezeru, kjer si privoščim vrček hladne rumenozlate tekočine z centimeter debelo peno na vrhu. Naročen prevoz me prijetno utrujenega, preko Pavličevega sedla odpelje nazaj v Matkov kot, kjer sem zgodaj zjutraj parkiral avto. Prav gotovo je ta del celodnevne ture še najbolj neprijeten.
Opisana tura je kar velikopotezna, vendar vredna svojega truda. Vseskozi slikoviti razgledi, tišina in mir, skratka vse tisto kar iščemo v gorah.

Naslednji vikend bi si rad ogledal Matkov škaf.Zanima me koliko ur hoda je od parkirišča do Matkovega škafa in ali so potrebne dereze? Vsem planincem varen korak in lep pozdrav.

Dvomim, da boš naslednji vikend že lahko videl škaf...
Verjetno še sploh ni začel nastajati - jaz sem ga lani obiskal 1. maja, pa je bil globok "komaj" 3 - 4 metre.

Oj, zanima me, ali je škaf že predrt. Katero kmetijo priporočate za postanek in kosilo. Lepe ture vam želim.

Danes 22.5.2011 bil na Mrzli gori mimo matkovega škafa.Snega je že zelo malo tako da je škaf globok samo cca 10 m.Tudi višje proti Mrzli gori snega skoraj ni(dereze nepotrebne ,cepin priporočljiv,čelada obvezna- kamenje pada) lp

Aonuk1, hvala za sliko in podatek o globini škafa, saj mi bo letos prihranjena pot do tja. Približno 10 let hodim v maju ali začetku junija merit njegovo globino. Ta se vsako leto neverjetno razlikuje. Leta 2006 sem npr. nameril 30,5m , kar je najglobji, odkar merim, leto pozneje pa je bil samo navadni lavor, s slabimi 8 metri.
Seveda je težko ujet optimalni datum, ko se pokaže dno. Samo en teden zamude in škaf je lahko že meter ali več plitvejši.
Ps; drugo slikco poskusi zasukat za 90 stopinj(drugače se bo sneg še prej stopil).

Hvala za podatke. Očitno bo bolj malo od škafa, pa več od orhidej.

Sobotno popoldne sem izkoristil za obisk Matkovega kota. Po dveh mesecih sem preprosto moral ponovno v to čarobno dolino. Ker nisem imel posebnega cilja, sem odšel s parkirišča šele malo pred 11. uro. Ob poti sem videval plezalce, ki so se vzpenjali po različnih slapovih in grapah. Namenil sem se proti Matkovemu škafu, čeprav sedaj ni sezona zanj.
Kmalu sem naletel na sledove dveh ali treh predhodnikov, ki so mi olajšali hojo. Malo pred škafom sem nataknil dereze in popraskal navzgor proti Latvici. Pred zadnjim strmim skokom pod Latvico so sledi izginile in občasno sem moral pošteno gaziti.Ko sem bil čez skok, se je proti Latvici zelo udiralo, pa sem poskusil navzgor po grapi do prečne poti proti Krnički gori. Na koncu prečke pa me je ponovno pričakalo gaženje in to sedaj po mokrem snegu (ta stran je bila čez dan na soncu). Ker se nisem želel vračati po temi, sem obrnil. Pa kdaj drugič! Do vrha bi bilo po kopnem še kakšnih 20 minut, v takšnih razmerah pa še najmanj eno uro.
Obisk Matkovega kota je vedno dan za dušo!
Lp vsem, ki uživate v zasneženih gorah!

Si mislil prečiti do Krničke?
Pozno si pričel..
Drugač, si si izbral kar turo...
Lp

Geppo, poglej ZS!
Lp

Tole je pa dobro slišat, da je šel še nekdo po mojih stopinjah, ki sem jih naredil v petek 27. Bil sem sam, ampak očitno sem tako razril, da je @dprapr ocenil, da nas je bilo več. Cilj je bila Latvica, ampak je nisem dosegel, ker se je v pršiču mestoma udiralo do pasu in tudi časa sem izgubil precej z orientacijo, ker sem bil sploh prvič v Matkovem kotu, ampak ne zadnjič , je prelepo.

Navihan, ko se srečava, dam za pir!
Če se boš še naprej potepal po Matkovem kotu, se prav gotovo enkrat srečava!
Lp