Matkova kopa 17.7.2014 – 1957m
LAHKO BI DAL PA TUDI NASLOV »DRUŽENJE« to je trenutno aktualna tema na »Hribih«
Dve leti je minilo, odkar sva se tu oba potepala ( 9.6. in 16.6. 2012 ) in se danes 17.6.2014 oba zopet vračava na ta zahteven teren . S sabo povabiva kolege in kolegice, ki si želijo deliti to zelo zahtevno turo. Zbere se nas polovica iz SV Slovenije in ostala polovica iz naše okolice
. Obeta se lepo druženje v precej zahtevnem terenu, ki zahteva izkušene obiskovalce z nekaj kilometrine…
V lepem jasnem in toplem jutru se pripeljemo do Lesnikovega sedla ( mejni kamen XXII.196 1591m ). Janez , pozabi na število udeležencev in se z vso močjo zažene v mokro, spolzko strmino. Znoj kmalu kaplja iz vsake pore. Pa naši vrli »Štajerci« se ne dajo in na prvi pavzi popijemo ( ne prav vsi
) - rde軚pricer«
. Potem pa …. kot bi dobili Red Bulla, še znojili se niso več…
Sledi greben Jerebičja, Matkov Grintovec ( mejni kamen XXII/222 1711m ), Jerševec ( mejni kamen XXII/227 )in potem ta odsek desno ( proti zobu ), ki ga naredim prekmalu cck. 50m
. Napako popravimo in kmalu se soočimo na blizu ( z očmi v zob ) kamnitemu - zobu ( kočniku / sedmica), ki ga malo že tudi najeda karies. Sedaj, nas čaka strm vzpon I./ II. Težava je le v posutem drobirju, ki se kotali pod nogami. Prilezemo delno rušnati na greben , malo borbe v ruševju in potem tista znamenita skalnata zapora. Saj ni visoka ampak, levo strmina, desno še slabše ( ruševje skriva pravo konkretno globino ) in nobenega ( vsaj zame ) ključnega oprimka ( vse obrnjeno navzdol ) in skromni stopi
. Malo si pomagamo eden drugemu, zadnji pa uporabimo vrv za varovanje. Potem sledi strm žleb in prečenje v desno ( samoten macesen ). Prečenje nam gre dobro, čeprav strmina spodaj je precej konkretna in ostane še zadnji vzpon do prvega vrha ( avstrijskega). Možnosti so dve: žleb, ki ti daje občutek manj izpostavljeno ( je pa posut z drobirjem ) in malo desno od njega strme travnate/rušnate/ kamnite vesine ( bolj izpostavljeno ). Eni so za žleb in posledično letijo po njem projektili, ki ostalim tisti hip onemogočajo varen vzpon . Drugi se lotimo strmih trav/ruševja, kamenja, ki nam vse preveč ostaja v rokah… Varno vsi prilezemo na prvi vrh,malo oddiha in potem na drugi - naš vrh.
ODDIH IN FOTO
Sledi spust, težaven, vroče je, krušljivo v pomoč nam je le ruševje. Oddahne se mi , ko smo na poti, ki preči. Sledi prečenje grap, soparno je, težki oblaki se zbirajo, hitimo. Vzponi so zaredi utrujenosti naporni in greben Jerebičja prečimo nižje.
Ob 14 uri smo pri izhodišču ( štart 6:55uri ). Sledi presenečenje….vrli Štajerci potegnejo iz avtomobila hladilno torbo…
.hvala, pasalo je…!
Lp in še kdaj…