Matkova kopa

Čestitke Drago. Si postal že pravi ekspert za zimski obisk Matkovega kota.

Drago, tam ko so pa "zakurili", smo se pa mi potepali.
lp

Čestitke, Drago. Pravi užitkar si. Mislim, da je bil to moj najzahtevnejši vrh pod 2000 metri.

Hvala za čestitke, čeprav si jih ne zaslužim za "štamfanje" po snegu. Derez sploh nisem uporabil, čeprav bi jih na ledenih prečkah bilo pametno. Sledil sem gamsom, pa je šlo. Še najhuje je bilo pomanjkanje kondicije. Kaj si je kaj mislil oni črni ptič na vrhu, ko sem prisopihal gor!?

Drago, superca. Drži, za kondicijo je treba (po)skrbet. Tebi to nadvse prijetno uspeva.
Matkova kopa pozimi mami tudi mene. Morda se letos izide. Lp.

Lepo . Te tvoje konce pa sploh ne poznam, kr so mi predaleč .... enkrat me boš vzel sabo, za celoten grabn do Mrzle gore ...

Stane, si hodil kdaj iz avstrijske strani na Matkovo kopo? Ta "pot" mi je še neznana.
Marijan, grebene Mrzle gore in Kočne ter divjino Križevnika moraš vsekakor enkrat poskusiti. To so zame najlepša brezpotja KSA!

Drago, iz avstrijske strani? Ne, nisem še šel. Sem pa ob neki priložnosti med vzponom proti Matkovi kopi srečal družbico Stritarjevih, ki so sestopali z vrha. Oni so se takrat povzpeli prvič iz avstrijske strani (iz Belske Kočne). Andrej mi je celo prijazno poslal opis pristopa, ki pa sem ga kasneje izgubil. Spomnim se Andrejevih besed, ko je zatrdil, da mu vzpon ni bil ravno pri srcu.
Kakorkoli, sam že kar nekaj časa kujem varijanto mimo spodnjega slapu (mejduš, še vedno ga nisem šel pogledat, čeprav tako milo vabi s svojim šumenjem) ter približno direktno proti vrhu. Ah, želja ...

http://www.kibuba.com/kks/project_display.php?project_id=12&unit_id=348
Saj, ravno na njihovi strani sem bral o tem pristopu, pa me je zanimalo, če si že hodil. Bilo bi zanimivo skupno enkrat iti po tej poti, da se spoznava. Če bo še EMŠO dopuščal!
Lp

In le glejta, Drago in Volk, da bom še jaz zraven.
Lp

Tokrat z biciklom na malce daljši razmig. Preko Jezerskega vrha v Avstrijo in desno v dolino Belske Kočne. Makadam se k sreči izkaže za dokaj prijaznega (cestno kolo), do menjavanja zračnic nisem nikdar gojil pretiranih simpatij. Na primernem mestu skrijem kolo in hop - bos po občutku v hosto. Slap, ki me je tolikokrat vabil s prijetnim šumenjem odkrijem brez večjih težav. Z večjo količino vode bi bil prav impozanten! Seveda upam, da je bil celoten izlet le prisrčen uvod v še popolnejšo zgodbo.

Lp.

Mi smo napravili pravo turo, seveda pa nestrpno čakam tvoje nadaljevanje v popolnejšo zgodbo.
lp

Na nedeljski dan, Jerebičje, Matkov Grintovec, Matkova kopa, v grapi malo snega, ampak ni problema. Pri pravi grapi je možic a do tja je kar dolga lovska pot. Lep, topel dan.

Lepo turo si opravil v Matkovem svetu!

Res je, bo treba še kdaj.

Danes pozno dopoldne v kraljestvo Matkove kope. Iz doline Belske Kočne mimo slapu proti vrhu. Kakšna divjina! Človek mora biti posebnež in pol, da ga žene tja gor.
Približen vris vzpona gre do grebena, kjer sem prestopil na slovensko stran. Na vrh Matkove kope po 'normalki'. Sestop v Matkovo krnico, vzpon v škrbino ter na Krničko goro. S Krničke po žlebu navzdol ter po markirani poti na izhodišče. Orientacijsko in sicer zelo zelo zahtevno!

P.s. Drago in Jovan. Se ob priložnosti zmenimo za kaj bolj prijetno prehodnega.

Pa lep pozdrav.

Stane, se strinjam. Sedaj je "zelenjave" dovolj na vrtu.
Lepo si podaljšal turo še na Krničko.
Lp

Zanimiva tudi ta desna smer, morda bi bila še lepša leva, če bi šel nad Matkovim zobom (po Marijani in Marku ''izrazitim zobom'') na levi greben in čez njega na vrh Matkove kope. Morda jo kdaj skupaj naredimo, kot sem že predlagal decembra 2014, s podaljškom na Mrzlo goro.

Jovan, po tistem grebenu sem že šel. Drago, na Krnički si bil še vedno zadnji vpisan.