Današnjega vzpona na Kopo sem se še posebej razveselil, saj sem se odločil, da sestopim po poti, ki je do sedaj še nisem poznal.
Gor po "srednji", sestop po "zgornji", vendar samo do Matkovega sedla. Tam pa mimo pastirskega stanu in po slabotnih ostankih nekdanje stezice v dolino.Stezica je sledljiva nekje do polovice, nato pa postane skoraj brezpotje.
Če so ostale meni znane tri poti zadovoljivo sledljive, jih ta v težavnosti zanesljivo prekaša. Res, trd teren.
Srednjo in zgornjo pot so temeljito obžagali
Vreme pa zjutraj bolj bogo, potem pa se je naredil lep dan.
Lp