Današnji dan mi je bil dan kot darilo od Božička. Še nikoli nisem imel tik pred prazniki takšne razmere na Mrzli gori.
Začel sem že v temi, pred pol sedmo uro - popoldne so bili namreč skoki na TV in teh običajno ne zamudim. Na Okrešlju so se že prebujali, v GRS brunarici je že gorela luč.
Najprej sem nameraval pristopiti iz Matkovega kota, pa sem si premislil zaradi visokih temperatur. Pri povratku bi lahko bil tarča kamnov z Hudih dan in s Krničke gore.
Greben je bil, glede na nizko snežno odejo, proti pričakovanju, kar zasnežen. Tudi razčlenjena plošča je bila še delno zasnežena. Vendar, kot sem že omenil, razmere za vikat.
Proti vrhu sem opazil, da ni nikjer križa s skrinjico. Našel sem ga v snežnem pobočju levo in ga mukoma zvlekel na vrh, kjer bo počakal na pomlad in popravilo. Na skrinjici manjka pokrov in vpisne knjige ni nikjer. Verjetno ga je načel zob časa in se je prevrnil. Druga morebitna varijanta mi ne pride na misel. Kdor se potrudi povzpeti na ta vrh, verjetno nima uničevalnih namer.
Z vrha sem opazoval vzpenjajoče v Turskem žlebu nasproti. Žal me je čas priganjal in moral sem, kljub temu, da je bilo na vrhu prav prijetno toplo in brez vetra, nazaj v dolino.
Samo še več takšnih dni si lahko želimo!