Zame najlažja pot na Triglav je iz Trente, mulatiera preko Doliča do Morbegne, nič težkega, le hoditi je treba, tudi čez Triglavsko škrbino in po plošči na vrh je bistveno lažje, kot pot s Kredarice ali obe s Planike (M. Triglav - Gorjanska). Sicer pa sem danes ubral nekoliko drugačno. Iz Zadnjice sem šel skozi Korita na Luknjo, še vedno lepo zasneženo, le tu inam kaj prižviga dol s Pihavca oz. zahodnih pobočij Triglava. Sneg ravno prav odpuščen, tako, da niti derez nisem potreboval. Z Luknje do pod grebena "Stene" je pot kopna, pod grebenom pa se pojavi nekaj snežišč, kjer je najbolje naokoli, ker je sneg zbit in trd, ali pa dereze in cepin, no cepin sem potreboval, dereze pa so čakale v nahrbtniku. Malo me je skrbela opast oz. zamet na izstopu iz zadnjega žleba in res je bilo treba malo uporabiti cepin, da sem jo prebil, je pa letošnja bistveno manjša od prejšnjih let. Ker tukaj ponavadi prečim kar spodaj, sem nadel dereze in jo mahnil po lepo pomrznjenem snegu (tudi novem) na zahodne Triglavske pode. Od zahoda je kar dobro vleklo, pa tudi kake posebne vročine ni bilo, zato sem jo hitro pobrisal gor proti Triglavski škrbini, sneg trd pomrznjen, brez derez nikakor ne gre, pa tudi nobenih stopinj še ni bilo, kot tudi ne Čez Plemenice. No nad Škrbino pa je kopno skoraj vse do vrha, le tik pod vrhom, ko se že vidi Aljaž je še nekaj snega. Če je bilo prej oblčasno megleno, se je na vrhu lepo razjasnilo. Prav dolgo nisem bil gor, zato spet nazaj dol čez škrbino, pa mimo Doliča po zimskem prehodu in čez Komar nazaj v Zadnjico. Sestop Čez Komar za moja načeta kolena sicer ni najboljša opcija, ampak mulatiera se tudi vleče, grape so kopne, varovala nepoškodovana. Je pa spodaj v zatrepu Zadnjice še vedno ogromno snega od plazu, ki bo zdržal vse do Julija, če ne celo dlje.