Triglav, 18. 8. 2014. Izkoristil še dokaj lepo napoved in štartal iz dokaj hladnih Vrat pod zvezdnatim nebom proti Luknji, kjer je bilo vetrovno in na primorski strani oblačno ter nič kaj obetavno. Vzpon čez Plemenice je minil v bolj oblačnem in meglenem vzdušju, a nekje na 2300 m sem "prebil" oblačnost in vsaj na gorenjski strani je bilo zares krasno. Snežišče je bilo pomrznjeno, a neproblematično in dobro prehodno. Nato je vzpon do vrha potekal brez posebnosti. Od avta do vrha sem srečal le dva človeka, a že na Triglavski škrbini se kar se tega tiče vstopi v popolnoma drug svet. Pač, klasična triglavska gužva s tujci v glavnih vlogah. Kljub temu pa ga vsako leto vseeno rad obiščem tudi na višku sezone in to pač vzamem v zakup. Na vrhu malce posedim in uživam v lepem dnevu, ki jih letos tako zelo manjka. Sestopim dokaj tekoče, ponekod malce po svoje in kmalu sem na Kredarici. Sprehodim se okrog koče in se usmerim na pot proti Staničevemu domu mimo Rži, na katero se tudi povzpnem. Kljub rahli utrujenosti sem sklenil, da grem še na Rjavino. Do tja mi pot ni ravno najbolj pri srcu, saj se vmes pošteno spustimo, nato pa ponovno zagrizemo v breg in pred nami je še dolg greben do glavnega vrha. Vreme mi je dobro služilo, saj se je Triglav ves dan trudil zadrževati oblake s primorske strani. Z vrha, se vrnem po isti poti, do Staničevega doma in po kratki pavzi čez Prag nazaj v dolino. Res lepo izkoriščen dan!
