Včeraj sem šel na obhod,preveriti,kako je s stolpom na Triglavu.Turo sem začel pri Turkovem rovtu,pri parkirišču ob potoku Bistrica,kjer se tudi vračam z Doline za Cmirom.Parkirišče na koncu,je bilo po vsej sto m dolžini zasedeno do zadnjega kotička(slovenci,čehi,slovaki,italijani,nekaj avstrijcev,nemcev,nizizemcev)Grem ob Bistrici,da me spremlja razgled na steno,kasneje pa zavijem še po prečnici do Bivaka pod Luknjo.Tu mi domačin na oddihu pove,da je zasilno popravil nadstrešek od zime.Naprj po šodrih na Luknjo,kjer se planinci krepčajo za vzpon.Tudi jaz pojem banano in piškote.Zgoraj se mi pridruži tudi Slovenec,ki poročeno živi v Švici(kuhar strežbe v domu za ostarele),in mi pravi,da gre tu prvič.Seveda ga vzamem s sabo in ga podučeno vodim vso pot(plezaj v neprekinjenem srednjem ritmu,na strmih odsekih se kar močno oprimi zajl,če padeš,da se ujameš,očisti grušč na skalah,glej na stope in oprimke terimej distanco od skalnega pobočja,ki štrli ven,da te ne preseneti sunek oz dotik s telesom pri vzponu.No,je kar steklo,le na mesti zgoraj pred kaminom se začudi,kje pa je sedaj pot?Ja tule čez rogejl po vrhu.V Kaminu pa peterica Hrvata ide dolje in kamenje kar frči.Ga potegnem desno na pomol(kolut zajle),ker tudi on ni imel čelade.Na vrh prispva po šestih urah( kolega rehabilitira po operaciji križne vezi v kolenu-večkratni postanki).V nedeljo zjutraj so bile procesije na vrh,opoldne pa je bilo v normali.Doli se spustiva na kredarico(spijem gamsa on solo)in se usmeriva na položnejša pobočja,mimo Staniča,v dolino za Cmirom.Pot je lepa,samotna,do debelega kamna udobna,naprej pa hoja po strmih gruščih,snežiščih in prebijanje čez borovce.Orientacija od dna doline navzdol je zamotana še za poznavalce,ker se je treba s skrajnih desnih šodrov,prebiti na primerni višini na leve šodre,ki segajo naposled v gozd.-načelno sem kar dobro zadeval(po spominu),tako,da sem kolega varno pripeljal na cilj.Kljub naporni turi,je bil na koncu zelo navdušen in vesel,da je videl prelepo,divjo,samotno dolino.Na koncu ga zategnem še na zg.parkirišče.Ko sva se poslovila,sem mu dal svoj el.naslov roktaprav,ko je suvereno dejal:Saj ti si pa res en taprav Rok!,jaz pa,ha,ha,pa sva šla.L.gorniški p.-Rok