Na Triglav?

Kot je rekel Pantani. Od Planike gor je manj stresno. Še bolje pa je, da greš v skupini. Srečno.

Aveyfan, najverjetneje je, da boš šla na vrh iz Kredarice, morda iz Planike. Do tja brez težav prideš iz Krme ali Pokljuke. Pot iz Kredarice na vrh je resda strma, a tudi odlično varovana. Večino časa se lahko vpenjaš in oprijemaš klinov, zajle in solidne skale. Pot iz Planike se s potjo iz Kredarice sreča nekje na tretjini in je precej "sipka", sam grem nerad iz Planike, čeprav je pot lepa in se izogneš gneči. Meni je del iz Malega na Veliki Triglav bil prvič še najbolj psihično zahteven, čeprav je praktično horizontalen, a terja le dober fokus.

Morda še kak nasvet:
Po moje bi bilo koristno, da pomladne dni izkoristiš za kakšno varno "pozajlano" turo, recimo Gradiško turo ali pa iz Tacna čez plezalni vrtec na Šmarno goro (Grmado). Tu dobiš nekoliko podobne okoliščine in nabereš skoraj vso potrebno kilometrino (ravnotežje, tehnika, psiha), ali pa ugotoviš, da morda to (še) ni zate.

Glej v skalo, ne v prepade, izvajaj, kar je potrebno in ne razmišljaj, kaj se ti lahko zgodi.

Naredi si dvodnevno turo, vzpon na vrh opravi med tednom, saj zna biti gneča kar problem, saj se potem veliko ukvarjaš tudi s tem, kako se srečevati, čeprav se tudi to seveda da. Svetoval bi vzpon do Kredarice v nedeljo popoldan, na vrh pa v ponedeljek zjutraj, ko je človek spočit, pa tudi za spust nazaj in potem v dolino ostane dovolj svežine.
Ne tovori preveč s sabo, ne obleci se preveč, večino stvari pusti na Kredarici, če ti nadaljnji načrt to dopušča.
In če ti zaradi vremena ali slabega dne ne bo uspelo, nič zato. Vse te bo počakalo do naslednjič.
Pa srečno.

Vsi so ti dobro svetovali, upoštevaj "valunov" nasvet glede pozajlanih tur, priporpčam še Hanzovo v Mojstrovki. Pa srečno, uspelo ti bo!

Najbolje da se gre parkrat Gonzarco, ahh ne tolk strasit

ja ja nikar strašit po nepotrebnem..., saj če dol flikneš boš pa čez dva meseca itak spet nazaj, dokazano! Bolno redbul!!!

Prva zavarovalna pot pa triglav. Ne priporocam. Za zacetek storzic skozi zrelo. Potem zahtevnejse zavarovalne poti. V knjigi 55 zavarovalnih poti so lepo predstavljene. Tudi sama imam strah pred visino (ze na lojtri se tresem), pa sem s postopnim prehajanjem na zahtevnejse zavarovalne poti prehodila skoraj vse pri nas. In redbull vrjemi, da to za nekatere ni tolk izi. Sodelavko smo komaj spravili s triglava, ena od necakinj je bila pa tudi cisto prestrasena. Odvisno je od posameznika.

Hanzova na mojstrovko je bistveno bolj izpostavljena in zracna kot pot na triglav....

Dve stvari.
Prvič, do neke mere se strinjam z redbullom. Jaz tudi nisem pretiran zagovornik načela postopnosti. Saj do neke mere gre, ampak v resnici je pretirano odlašanje najboljši recept, da se nikamor ne pride. Dajte vsi malo pogledat na svoje gorniške kariere, pa se vprašat, kateri vzponi so vam ostali najbolj v spominu - so bili to tisti, na katere ste se pripravljali po par let in bili na nevemkoliko pripravljalnih turah, ali tisti, za katere ste se na neki točki pač odločili in šli? Na neki točki je pač treba sprejet odločitev. In dokler nisi tam, ne veš, kako bo šlo.
Drugič, kar se tiče tega, da Triglav "ni za vse tolk izi" in tega, da so nekateri komaj prišli dol - ja, no, saj prav s tem namenom v hribih še vedno velja standardno pravilo - če na vzponu nisi prepričan v to, da ti bo uspelo varno sestopit, obrni takoj. To je tista osnovna razsodnost, ki jo je pač treba ohranit. In če se izhaja iz tega pravila, se ti kaj posebej hudega niti ne more zgodit.

Sem vedu da mormbneki dodat zq pestro popoldne. Na tem forumu bos tezko nasla kaksn pametn odgovor, saj ce malo opazis tezko najdes tukaj pravega ljubutelja gora.

Ko dobiš občutek za plezanje po zavarovanih poteh v rokah in nogah, koordinacijo telesa, potem postopoma izgine tudi strah za globino.Treba je torej čim večkrat na različne takšne poti, od lažjih in naprej proti zahtevnejšim težjim.

Pozdravljeni.Moj prvi hrib,na katerega sem se povzpel pred 25 leti je bil Triglav.Poprej sem osvojil le kakšen vrh na orehu,hruški,smreki,...Res pa je bilo to,da smo se otroci zadrževali zunaj,letali za žogo,se lovili,gonili kolo,delali na kmetih,ne pa brskali,po presrani tehnologiji,kdo ti bo dal bolj pameten nasvet.Torej samo pot pod noge,če imaš kondicijo,voljo,..

Pa a tle berete kaj sprašuje? Ima strah pred višino. Varno se počuti le ko je povsod jeklenica. Po katerikoli poti bo šla na triglav, bo naletela tudi le na kline ali še to ne. Srečala sem že ljudi, ki so ravno zaradi strahu pred visino obracali. A pot dol za ljudi s strahom pred visino je se tezja kot gor.

Aveyfan, najboljše bo da povprašaš na bližnjem planinskem društvu ali imajo letos v planu vzpon na Triglav nato stopiš v kontakt z vodnikom in mu razložiš situacijo ter vprašaš če te sprejme na turo ali se odloči, da te odpelje kdaj drugič (brez ostalih udeležencev - da se lahko posveti varovanju) To je najcenejša rešitev, bolj dražje in (ponavadi) tudi bolj kakovostno je spremstvo gorskega vodnika.

Odvisno je vse od "količine" straha, ki ti ga višina predstavlja... priporočam pa da ne greš sama na tako turo vzemi nekoga ki mu zaupaš in te je pripravljen spodbujat...


P.S.
Mogoče bi ti prav postopna hoja po zahtevnih in zelo zahtevnih poteh pomagala,da pridobiš suverenost in počasi boš začela zaupat v svoje sposobnosti premikanja na višini...

aveyfan, če ti prej ne rata, pa se prijavi na 100 žensk na Triglav

Ce denarja ni skoda je to dober predlog.

Naj bo en vodnik iz tega portala malo dobrodelen..in naj pelje gospo brezplačno gor

gospa je po moje med tem že nehala spremljat ta forumska pametovanja

Hvala vsem za nasvete. Čez vikend bom na Šmarni, pozneje pa tudi na Gradiški turi, da vidim kako se znajdem. Za "test" se mi zdi Hanzova preveč izpostavljena, tako da mislim da bosta ti dve dovolj in če mi tu ne bo problema, potem komot probam še ostale naštete. Na Triglav grem s fantom, ampak on vse jemlje tako zlahka kot sprehod na Pohorje, še samovarovalne opreme noče met, a glede izkušenj je na istem kot jaz - s tem da se edino višine ne boji in mu to ne predstavlja nobene težave. Tako da je opcija, da pride še kdo od kolegov zraven ali pa s kakšnim društvom, vodnikom... Odvisno od tega kako se bom sedaj znašla na lažjih poteh.

@Supersport sploh ne bi bilo slabo :P

@MEHOVO super, škoda da tudi mene vožnja s traktorjem doma in delo na njivi ni dovolj zverziralo glede straha pred višino, ne?

@korl brez skrbi, sem še tu

A je bil kdo v zadnjih dveh dneh gor oz. bolj včeraj. Zanimajo me razmere. Hvala vsem, ki boste prispevali odgovor.