Na Triglav?

pri nas pravijo: ta bi se tud na raufnk vs...

Ob bok nesrečam na Triglavu pred kratkim sem se odločil napisati kratek vodnik za vse, ki se na Triglav želite povzpeti pozimi.

Kot prvo moram napisati, da je Triglav pozimi precej drugačen od Triglava poleti. Če gre poleti za lažjo zavarovano plezalno pot (opremljen je bolje kot večina ostalih naših gora), gre pozimi dostikrat za čisto pravi alpinističen vzpon. Jeklenice so pogosto pokrite s snegom, na osončenih delih pod Malim Triglavom je pogosto led in naklonine dosegajo do 50°.
Image
Kar naredi vzpon še težji je to, da se moramo tudi vrniti po isti poti. Če so zjutraj razmere za vzpon še idealne in sneg dobro prijemlje, se ob sestopu pogosto zamenjajo. Sneg je mehkejši, oprijema se derez, skozenj lahko pridemo do ledu pod njim… Poleg tega pa je sestopanje po tehnično zahtevnem svetu težje od samega vzpona.
Zgoraj napisano je namenjeno v razmislek mnogim, ki se na Triglav v zimskih razmerah odpravljate prvič. Nadaljevanje pisanja pa sem si zamislil kot nekakšen kratek vodnik; kaj je treba pred tem vzponom odkljukati, da bo sam vzpon na Triglav minil brez prevelikega stresa in čim bolj varno. Začel bom s popolnimi začetniki, sebe pa boste lahko našli na določeni stopnji priprave in lažje ugotovili, kaj vam v pripravah na vaš cilj še manjka.

Kondicijo začnemo pridobivati spomladi ali poleti na domačem hribčku. Začnemo postopoma in razdaljo, višinske metre ter čas na pohodih počasi podaljšujemo. V tej fazi je super, če pridemo do 400 višinskih metrov vzpona trikrat na teden in dodamo daljši pohod enkrat v tednu (1000-1500 metrov vzpona).

Image
Ko se dobro uhodimo v sredogorju, lahko počasi začnemo razmišljati o visokogorju. Nekateri ste v dobri kondiciji in lahko prvi korak preskočite, drugi boste zanj potrebovali več let. V visokogorju začnemo z daljšimi, lažjimi turami, kot je recimo vzpon na Stol, Krn…
Ko se v tem svetu dobro počutimo, lahko nadaljujemo na zahtevnejše poti. Pred obiskovanjem le-teh bi vsekakor svetoval obisk tečaja za gibanje po feratah. Pri izbiri tečaja velja biti pozoren, da ima vodnik tečaja prave kompetence. Te tečaje ponujajo planinska društva, privatna društva, gorski vodniki in na žalost tudi ostali vseznalci. Alpinistični inštruktor, na primer, nima specifičnega vodniškega znanja. Zato se vam z lahkoto zgodi, da končate na tečaju z 30 somišljeniki pod vodstvom ene same osebe, ki vas bo “vse” potrebno naučila na tleh. Ko boste šli v sklopu tečaja na turo, pa boste na njej že skrbeli čisto sami zase. Ker vemo, da je vsak začetek težak, tak pristop ni priporočljiv. Bolje za vas bo, da ste v majhni skupini, kjer bo vodja tečaja v primeru težav imel čas in se vam bo lahko posvetil.

Po opravljenem tečaju gibanja iz ferat lahko sami plezate po njih. Za začetek priporočam lažje ferate v Mojstrani, Črni na Koroškem, Vipavi… Če vas ta svet potegne, pa lahko svoje znanje in mišično moč stopnjujete tudi v težjih – Gonžarjeva peč, Jezersko, Zelenica, Jermn…

Te ferate vam bodo dale osnoven občutek glede vaše reakcije na ‘luft’ pod nogami. Če vam le-ta ne predstavlja težav, se lahko lotite zavarovanih poti v naših gorah. Ferate sem omenil pred tem, ker zavarovane poti niso zavarovane v svoji celotni dolžini. Jeklenice so pogosto le na težjih mestih, lažja, a morda še vseeno izpostavljena mesta, pa je potrebno premagati brez njih. Tudi tu lahko vzpone lepo počasi stopnjujete, od poti v sredogorju (Šmarna gora) proti goram. Za orientacijo naj naštejem nekaj vzponov: Mala Mojstrovka po Hanzovi, Prisojnik po grebenski, Triglav… Ko vse to obvladamo, lahko gremo na težje kopne vzpone: Škrlatica, Jalovec, Mrzla gora…

Če vas vlečejo še težja brezpotja in lažje plezalne smeri, pa vsekakor priporočam obisk alpinistične šole. Tu boste za svoj denar dobili ogromno znanja, ki vam bo ob teh vzponih koristilo. Je pa res, da v alpinistični šoli ne bosta ravno zvezda družabnih omrežij, ampak verjetno samo en povprečen neperspektiven zelenec. Kljub temu pa si tam lahko najdete super družbo za težje vzpone in sčasoma postanete celo alpinist. Predvsem pa boste v šoli dobili potrebno znanje vrvne tehnike in tudi teoretične osnove o gorah.

Ob vseh teh poletnih vzponih seveda lahko sredogorje obiskujete tudi pozimi. Na ta način se naučite, kakšna oblačila potrebujete pozimi in preizkusite derezice.

Pred obiskom visokogorja pa je spet priporočen obisk tečaja gibanja v gorah v snežnih razmerah. Na tem tečaju se boste naučili osnov o nevarnostih v gorah, plazovih in uporabe derez in cepina. Tu naj velja napisano iz letnega tečaja – preverite kompetence izvajalca tečaja.

Ko smo odkljukali poletne vzpone, zimsko sredogorje in vse tečaje, je počasi čas za nakup opreme in visokogorje.

V visokogorju začnimo z lažjimi bolj obljudenimi turami, na katerih derez in cepina verjetno ne bomo potrebovali. Oboje pa naj bo vedno z nami, saj se razmere lahko spremenijo iz dneva v dan. Primeri tur so lahko Viševnik, Debela peč, Dovška Baba, vrhovi nad Soriško planino…

Ko smo na takih turah večkrat uporabili dereze in cepin in znanje iz tečaja prenesli v prakso, lahko naše vzpone začnemo stopnjevati proti našemu cilju. Poiščemo malo strmejše vzpone, kjer bodo dereze in cepin prišli bolj do izraza. Taki vzponi so lahko Begunjščica, Kredarica, Mala Mojstrovka, Savinjsko sedlo…

Ko take vzpone obvladamo, gremo v še strmejše, lažje grape kot je recimo osrednja v Begunjščici, Vrtača, Mala Rinka skozi Turski žleb, Pripravniška v Mali Mojstrovki…

Ko po teh grapah sestopimo brez težav, počasi lahko začnemo razmišljati o zimskem vzponu na Triglav.

Če se vam je uspelo preboriti skozi te vrstice ste verjetno opazili, da je spisek vzponov pred samim ciljem precej obsežen. Pa je na tem spisku samo nekaj idej. Sam predlagam vsaj 10 vzponov iz vsake kategorije, preden se lotite samostojnega zimskega Triglava. V prid temu govori dejstvo, da občasno vodim goste, ki imajo opravljeno alpinistično šolo in so ne dolgo nazaj precej plezali. Pa se kljub temu odločijo za vzpon na Triglav z vodnikom.

Gore so lep, a krut svet. Ubiranje bližnjic v naših izkušnjah nas hitro lahko precej stane, v skrajnem primeru celo življenja. Na žalost večina ljudi ni dovolj fizično in psihično sposobna, da bi iz nič (hribovskih izkušenj) na zimski Triglav prišli v enem letu. Nekaterim bo priprava na ta podvig vzela pet let, nekaterim 10, nekateri pa tja ne bodo nikoli prišli.

Edina bližnjica, ki jo lahko svetujem, je najem gorskega vodnika. Če smo ob tečajih govorili o različnih izvajalcih, sem trdno prepričan, da vas na zimski Triglav varno pripelje samo gorski vodnik z licenco IFMGA. Vsi drugi profili za tak vzpon nimajo dovolj znanja, saj gre za alpinistični vzpon. Pred leti se je na spletu pojavila slika alpinističnega inštruktorja s 5 gosti na vrvi. Gorski vodniki v zimskih razmerah vodimo največ 2 gosta, saj je to največ, kar še lahko varno izvedemo.

Če nekdo vzpon ponuja po polovični ceni, je lahko razlog delo na kvantiteti. Na žalost se tako delo lahko resnično slabo konča za vse vpletene.

Iskreno upam, da se tole pisanje koga dotakne in se trend vsaj enega mrtvega človeka v zimski sezoni na Triglavu konča. Verjamem, da se večina ljudi gor odpravi zaradi neke notranje želje in ne zaradi lajkov na Facebooku. Ob tem pa verjamem, da se jih precej, če bi vedeli v kaj se podajajo, tja ne bi odpravilo. S tem sestavkom sem želel opisati, kaj lahko na Triglavu pozimi pričakujete in kako se pripraviti, da ta izziv ne bo prevelik.

Image
Ob zadnjih nesrečah je bilo govora tudi o tem, da se je potrebno znati ustaviti s cepinom. Sam verjamem, da teren, kjer sta se nesreči zgodili, ne odpušča napak in se tudi super izurjen alpinist ob padcu tam ne bi mogel ustaviti. Ko se podate na Triglav pozimi morate biti pač 100% prepričani, da ne boste padli. Če po nesrečnem naključju padete na strmejšem delu od Kredarice do Malega Triglava, vam tudi znanje ustavljanja s cepinom na žalost ne bo pomagalo.
Pa še nekaj o inflaciji opreme in deflaciji izkušenj. Stari mački hodijo na Triglav z enim cepinom. Če za to, da se počutite varno, potrebujete dva cepina, je mogoče ta vzpon za vas in vaše trenutno znanje prezahteven. S temi besedami pa seveda nočem izzivati junaštva, želim le, da razmislite, ali ste res iz pravega testa za zimski Triglav ali ne.

Čisto za konec pa še nekaj mojih referenc- na Triglavu sem bil čez 300-krat, od leta 2009 sem gorski vodnik in sem na Triglavu v vseh razmerah med 20 – 40 krat na leto. Kar na tej gori opažamo v vseh sezonah je skrb vzbujajoče, moj subjektiven občutek je, da je glede na vse videno nesreč še malo.

Pamet v glavo in z malimi koraki proti svojemu velikemu cilju.

http://www.triglavguides.com/zimski-vzpon-na-triglav/

Lepo si napisal, Mitja, saj je pisanje razumljivo širši množici. Bi pa odločno črtal odstavek s feratami, pa reklama za gorsko vodništvo me je malce zmotila.
Srečno!

Mitja, koristni nasveti za ta forum.

Glede priporočila za ferate pa se mi dozdeva, da gre vse v tej smeri, da se ljudi pripravi na uporabo SVK. Ker drugače bi se najprej priporočalo lažje zavarovane poti in postopnost.
Predvidevam, najprej priporočila, potem obveza. Kljub temu, da na naših zavarovanih poteh marsikje SVK sploh ne moreš uporabljati in je samo v napoto. Če pa bodo počasi tako opremili zavarovane poti, pa ne bodo več ničemur podobne. Kot je na primer sedaj Via Amalia v naši soseščini, kjer so jeklenice povsod. Tudi tam, kjer si se nekdaj počutil varno in "svobodno".

Odlično napisano, pohvale Mitji. Sam sem že mnogo prehodil, preplezal več ferat z "E" odseki, se spuščal po ledu iz Marmolade, pa kljub temu se ne počutim pripravljenega na zimski vzpon na Triglav. Najprej bo treba opraviti zimske ture na Begunjščico, Vrtačo, Malo Mojstrovko, itd. Pa lednih cepinov in lednih derez, ki so kot vidim zelo popularne, absolutno ne bom potreboval in se s tem ne obremenjujem.

Ferate sem dal notri, ker se mi zdi, da je to najvarnejši način, da vidiš svojo reakcijo na izpostavljenih mestih in se na njih pripraviš.

Te ferate vam bodo dale osnoven občutek glede vaše reakcije na ‘luft’ pod nogami. Če vam le-ta ne predstavlja težav, se lahko lotite zavarovanih poti v naših gorah

@hribolaznik, jaz bom pa pri teh predlogih 2x rekel ne. Oz, vsaj ne v točno taki obliki.
- Prodaja "licenc": proti, ker uvaja samo komercializacijo, tako kot plačljiva parkirišča, katerih skoraj izključni namen je služenje (npr občine), ne pa zmanjševanje prometa. Število dovolilnic se lahko omeji tudi, če so brezplačne. Podobno kot je na Teide. Ta pristop bi morda bil celo smiseln. Ampak to je potem spet možno samo poleti, pozimi dvomim, da bo v vseh razmerah stal nek paznik in preverjal dovolilnice. Poleti je pa drug problem, ker je več poti... Ampak to bi verjetno vseeno lažje šlo.
- Občutna podražitev nočitev: ponovno isto kot prej, gre samo v komercializacijo (hribi samo za bogatejše), koče bodo še v dno polno zasedene. In če sedaj ne morajo zrihtat wcjev...tudi ni problem izključno v pomanjkanju denarja. Mogoče bi pa razmislili o zmanjšanju kapacitet koč? Ampak seveda, tega ne bo nihče predlagal...

@lingo: bi se vzdrzala komentarja, pa me je zmotil tvoj zapis.. kokr se cenis…, no tale sampanjc za 2 eur sem jaz nosila 5 ur do kredarice in ker dejana kot cloveka in njegovo druzbo cenim, smo ga se spili skup. S sampanjci za 100 eur se pa lahko preseravamo v dolini, ne rabimo zato hodit 5 ur v breg! Pa srecno

sandra pridna ker si ga nosila 5 ur, je gotovo pasal za nazdravit.

Veš, pred leti smo silvestrovali na Kredarici in smo se zmenili, da je bil vsak zadolžen za nekaj. Tisti ki je prinesel vino, je na mizo postavil dve steklenici najcenejšega "starčka". Rekel je, da je itak vino kot vino in škoda evra več. Ampak moral ga je nositi 5 ur in v kozarcih je bil še vedno zanič. Mi pa slabe volje, ker nismo bili vredni da bi dal tisti evro več.
Skratka, nosiš ga lahko okoli sveta in bo še vedno zanič. Dober le za tiste, ki jim je vseeno če sploh ni narejen iz grozdja. Lepo,da dejana, ki si ga zapisala z malo začetnico, tako visoko ceniš.

Drugače pa Primož, tisti Championi so bili pa 2,99 eur, Radgonska pa 7 eur. Bi kupil Biser za 4 eure pa ga niso imeli. Kakšne cene ima pa Zemono, da drugič od njih naročim?
Je pa bolje, da se vrnemo na razmere.

Dejan, glede na komentarje našega starega znanca ( pod novim nickom, ali pa je že star, pa ga jaz ne poznam ) in ker sklepam, da imaš rojstni dan takrat kot jaz ( 24.januar ), naslednje leto sporoči meni, imam vedno kakšno srebrno penino doma. Pa, kot si napisal, vrnimo se na razmere.

Jaz pa mislim, da se pod nickom "lingo" ne skriva Primož A., pač pa ravno nasprotno - nekdo, ki ga je imel očitno precej v želodcu. Malo pobrskajte po lingovih starih objavah.

hahaha sherlocki hribovski

Se strinjam, zanič vino ga lahko nosiš ne vem kam, pa ne bo postalo dobro. A ravno tako pomembno, cena ne definira kvalitete. Na bivši firmi smo enkrat za novo leto delili buteljke po 15€. A kaj ti to pomaga...če je bilo vino pokrvarjeno!

Ker je Dejan zapisal v svojem odgovoru ime Primož, sem šel takoj pogledat, kdo je uporabnik lingo - na profilu je bila samo 1 slika, v sredini Primož, obkrožena pa z isto sliko naokrog. Kakšni 2 uri po moji objavi pa je na profilu ta slika izginila. Pa je Sherlock poskusil to razvozlati in glej ga zlomka, uporabnik primoza na temi COVID sploh ne obstaja, pa vsi vemo, da je objavil nešteto prispevkov. In, Ejti, če raziskuješ za nazaj, pod objavami linga res najdeš nekoga, ki bi lahko imel Primoža v želodcu, a le, če iščeš po edinem možnem sistemu na tej strani, po temah Covid, Osp ...
Tako da, če je nekdo drug, potem se mora tudi kdo drug vprašati, kak je to mogoče.
Pa še, moja ponudba Dejanu je bila napisana samo zato, ker je bil komentar v smislu, cena določa kvaliteto - sam ne pijem šampanjca, vem pa, da je srebrna penina dobra in sem jo pripravljen dati, ne prodati, Dejanu naslednje leto.

Naj bo, kdor hoče...
Dejanu in ekipi na zdravje in varen korak.

Pa sej to vino je čisto v redu
Tapravi zagrizeni hribovci, pač vedo, da ni bistvo hribolazenja zapravljanje denarcev za draga vina...
Ker če se ceniš kot hribolazec, si s tistim kar s cenejšim vinom prihraniš pač rajši kupiš še en tank goriva več za jeklenega konjička in se zato rajši še parkrat - več odpraviš na Triglav

zanimivo ... na forumu o razmerah v gorah pisanja (tudi) o vinu, peninah ... kdor vsaj malo pozna to področje se je lahko le nasmehnil ... pa ne govorim o okusih ( recimo o prodajni uspešnici, pregovorno "dobri" tankovski polsuhi srebrni radgonski penini) ali beremo šampanjcu za 2 evra ( bi se celotna Šampanja prijela za glavo) ampak poenostavljanju. Kaj je draga in kaj poceni ( ne cenena) steklenica slovenskega penečega ( ali mirnega) vina ... etc. Tu gor bi vseeno mimo takšnih cvetk še vedno rajši bral aktualne informacije z različnih gorskih poti ... in brez zamere

Zanimivo je tudi, da raje razpravljate o teh šampanjčkih, kot o nasvetih, ki vam jih je nanizal Mitja. So preveč boleči, kajne.

@dprapr, ne, nisem se oglasil zato, ker bi me bolel kakšen Mitjev nasvet, sem le mnenja, da nimam dovolj izkušenj, da bi podrobneje komentiral in ker ne hodim tja, za kamor se ne počutim dovolj usposobljenega. Mi zadošča to, kar počnem za svoj "gušt". Sem pa prebral vse komentarje bolj usposobljenih in se kar strinjam s pripombami, saj so logične, prispevek Mitje pa dobrodošel, vsaj za take kot sem jaz.
Me bo pa vedno zmotilo, če nekdo nekomu vsiljuje svoj pogled na praznovanje. Ampak, tu zaključujem, ker je dejstvo, da se tudi jaz velikokrat jezim na objave izven teme, tokrat sem si dovolil izjemo, pa ne, ker bi se vedno strinjal z Dejanom, preprosto zato, ker menim da nekatere objave niso primerne in da je čas da tudi kakšen navaden "hribolaznik" poda svoj pogled.