Hja, danes pa je bila pot in bil je tudi cilj
...a tokrat v družbi poznavalca teh koncev, seveda Igorja, tako, da je uspeh bil zagotovljen
. Start ob cca.6.30h iz Zadnjice, kjer se je jutro že obarvalo v barve jasnine in modrine, midva pa sva že grizla po mulatijeri proti Doliču, ki sva jo nekje nad Skokom zapustila, zavila levo in kar gor po dolgem snežišču, kjer sva izstopila na Zahodni Triglavski planoti, pod Morbegno. Lojzeta ni bilo, zato se odločiva nadaljevati čez Triglavsko škrbino na vrh Triglava. Tokrat o množici in gneči ni bilo sledu
in ker se vreme začne slabšati, po obveznem fotkanju, začneva sestopati. Na T.škrbini pa že od daleč zagledava Lojzeta kako z dežnikom hiti proti "svojemu" najvišje ležečemu domu in zato ga obiščeva, naju postreže s čajem, a ker je do doline pot še dolga, kar hitro nadaljujeva naprej. Tokrat v smeri Doliča po zimskih prehodih, ki Igorju ne delajo težav. Pri koči se malo okrepčava, nato pa naju čaka še sestop čez Komar, nazaj v Zadnjico.
Kar se tiče razmer, idealne zimske, ponekod še ostanki zadnjih padavin, v vstopu v Triglavsko škrbino pa je potrebna še dodatna pazljivost, saj gre za miks skale in snega. Vreme je kljub napovedi, ki je delno držala in razen babjega pšena na vrhu in par deževnih kapljic, zdržalo, glede na temne oblake okoli naju. Je pa za vzpon potrebna dobra pripravljenost, saj so zimski prehodi ponavadi kar direktni in strmi...in v gorah je še prava zima z velikooo snega.
Še en lep dan v gorah, z odlično družbo