Krmežljav pogled v jutro ni obetal realizacije vremenske napovedi in tako je bilo tudi, ko sem na drugem koncu Slovenije stopila iz avta. Pot po avstrijski strani proti Lipševim vratom je bila kar mokra, vrata pa enkratna. Le kako so prišla na vrsto šele danes?
Od vrat nadaljujem po razmočeni stezici proti Obel kamnu - kolenogriz kot se šika. Kjer bi morala skreniti levo po melišču navzgor (slika 9), jo mahnem naravnost in dospem do razgledišča. Poznavalce bi prosila, da mi povedo, če bi lahko nadaljevala tudi tod. Par metrov pred razglediščem sem poplezala in pogledala čez stenico, a zaradi vej nisem bila prepričana, če je na drugi strani potka ali vsaj stečina. Kakorkoli, vrnila sem se do melišča in nadaljevala po zelo razgibani poti na Obel kamen in naprej na Govco, ter se mimo Potočke zijavke spustila nazaj do Sv. Duha.