Otroci in gore

Poudarek je na 100km in na 2200 višincev, ne na temu, kako sta se imela, kaj sta se lepega pogovorila in kaj sta prijetnega doživela. Mar ne, Primož

Zanimiva debata... Vsak otrok je po svoje drugačen in vsak ima svoje interese in zanimanja. Koliko nam ga uspe za nekaj navdušiti in mu to predstaviti na njemu zanimiv način, da bo to z veseljem počel je pa stvar posameznika, vzgoje, družinskih odnosov, zgleda, okolja, družinskih zmožnosti in še veliko faktorjev. Je pa to sigurno umetnost, ki šele dolgoročno pokaže rezultat kako uspešni smo pri svojem početju (beri vzgoji ali vodenju )bili.Žal ne naredimo vedno vse prav, kajti tudi sami nismo popolni. Zato se mi ne zdi pravično nekoga obsojati, saj odnosov in karakterjev v družini ne poznamo, verjamem pa, da vsi starši želimo otrokom samo najboljše.....

Kaj pa če bi ti odnehal hodit v gore, ker nebi več videl smisla v dolgih in napornih tur in bi Žan imel še vedno interes

Tema bi morala imeti naslov:
"Pomagajmo Primožu razumeti, kje je zabluzil pri svojem sinu, ali pa mu vsaj zagotovimo, da ni on nič kriv"

Nov dan, še vedno nabijanje istega osebka!!! Seciranje vaših odnosov v družini niso stvar za na hribi.net!

Primož, ni ravno videti, da si želiš mnenj, ki bi ne bila identična tvojemu. A če želiš, ti dam nasvet: malo skuliraj, tukaj in doma.

@primoz Redkokdaj sem se nekoliko zmotil, ampak res redkokdaj

Tipična izjava nekoga, ki si v resnici "želi" slišati drugače misleče.

Pa še tisto glede pametovanja o Kiliju.

Ni nas malo, ki smo bili na njegovem vrhu,vendar brez da bi si delali samoreklamo na forumu. Zato ti iz njega ni treba delati nekega super podviga, ker to tudi ni. Kot si že sam med vrsticami ugotovil, je pri Kiliju še največji problem finančni strošek, ne pa sam hrib, ki se ga kot takega itak v nobenem primeru ne sme podcenevati. Če podcenjuješ, ti pač ni treba hoditi v Afriko, ker se lahko ubiješ tudi doma na Starem gradu....

Abramoviču verjetno ni bil neki življenjski cilj 5 dni hoditi gor in dol na goro, šel je ker je bil pač tam in ker mu je vseeno za 500 dolarjev drobiža za vzpon. Po dveh dneh je spoznal da mu je mnogo bolje na jahti parkirani v zalivu pred Zanzibarjem. Saj verjetno on ne bi uspel niti na Brano, čemu le bi se trudil?

Zakaj si odprl to temo, boš sam vedel, mi pa si mislimo kar si

A mu ni ime Roman Abramovič?

strokovnjak pa tak - ti si ga privlekel na forum, tako kot tudi to temo

primoza
Če odmisliva Abramoviča, ti naj bo v pomoč, da v letu, ko sem bil jaz na Kiliju, slavna športnica Martina Navratil ni zmogla poti na Kili. Njo so v dolino odpeljali na "marinerju", ki jih na posameznih postajah ne manjka.
korl
Če verjameš, ali pa ne, je % tistih, ki dosežejo vrh pod 40%

Otroci in gore se spreminja v odrasli otroci in kili. Kdo zmore in kdo ne. Slovenci seveda zmorejo, razen otroka Žana, ki ga ne spustijo zraven, slavni tujci pač ne. Nabijanje ega, pa ne le od primoza.

Do konca življenja si ne bi odpustil, če bi svojega otroka pustil doma zaradi neke norme. Čas, ki bi ga z njim preživel skupaj v Afriki, pogovori in doživetja, bi odtehtali ne samo vrh, če ga ne bi skupaj zmogla, prav vseeno bi mi bilo tudi, če bi tri tedne skupaj padal dež. Kaj se boš pogovarjal z Žanom, na svoja stara leta? Če se bo sploh želel pogovarjati s teboj! O tem, kako ni izpolnil tiste in one norme, o tem, zakaj je moral ostati doma in ne obiskati Afrike, kar bi morebiti bila njegova edina priložnost? Si morda sposoben iti z Ajdo v gore brez ure, brez podrobnega načrta, kako hitro morata opraviti s potjo, da bo tvoj ego zadovoljen? Če se razmere spremene, iščeš vse možne poti, da najdeš čas za otroka. In če ga najdeš, mu ne postavljaš norm, temveč z njim v največji možni meri počneš tisto, kar on želi. Četudi je to nekaj ur sedenja na kavču in igranja iger na računalniku ali TV-ju. Za njegovo srečo in veselje in če ga imaš rad, s tem tudi za svojo. Otroci so kot plastelin, vse se "vtisne" vanje, otroški spomin je neverjeten v smislu, kaj vse si zapomnijo in konec koncev tudi v tem, da te spomine nosijo s seboj do konca svojih dni. Tako dobre, kot slabe, tako lepe, kot grde.

Žan, bodi samosvoj in samo svoj, le tako bo tvoje življenje tvoje.

Turbo pod tvoj zapis se podpišem !! Sem pa še vedno mnenja, da ne poznamo podrobnosti in odnosov..... tudi zakaj ravno Kili mi mogoče ni jasno in ne kaj lažjega SKUPAJ ? Ampak kot rečeno, če ni celotne slike, sodba ni upravičena, vsaj po moje. Tako da primoža vedno se v življenju vse tako nekako uredi, kot je prav, vsaj ko gledamo za nazaj.

Nekaj svetujemo, nekaj pametujemo, nekaj težimo, nekaj skušamo pomagati... Ampak končna odločitev bo samo tvoja ali pa pameten kompromis in pogovor v okviru družine.

Zakaj pa dopusta ne prilagodiš njegovim trenutnim sposobnostim? Očitno je hudo užaljen ker si ga odpikal.. če je še decembra delal 12 urne kroge, februarja ob nakupu kart pa ni bil več ok za Kili? Meni to ne gre skupaj..

Ah ja, pa se tudi hribi.net spreminjajo v reality show, kjer spremljano življenje neke določene družine...

No, zadnji vpis pa razkriva, da je bila pravzaprav bolezen tista, ki je odnesla Kilimanjaro in je bilo vse tisto sklicevanje na lenobo pravzaprav kost za glodanje. Res v slogu najboljših scenaristov reality showov.

primoza, čemu sploh potrebuješ vox populi s tega foruma?

Saj je očitno, da na tem svetu še ni nastal problem, ki ti ne bi bil vnaprej kristalno jasen

Stvari itak nikoli niso črno bele

Ampak resno, mene je v vsej temi najbolj zmotil izraz "treniran petletnik". Mogoče stvar semantike, ampak rekreacija je eno, trening kot načrtna in sistematična vadba z namenom izboljšanja rezultatov pa čisto nekaj drugega. Pa da se razumemo - rekreacija je super, ampak da bi otroku postavljal norme, ki jih ne doseže marsikateri izmed odraslih, mi pa ne pade na pamet. Ni vse v težavnosti, dosežkih in primerjanju z ostalimi(za to bo dovolj časa kasneje v življenju), meni je bolj pomembno, da otrok uživa v tem, kar počne. Brez stresa in pritiskov

Se sprašujem, zakaj potem sploh imamo v zdravstvu vso drago diagnostiko, če pa je tako kristalno jasno, kaj je eden in edini razlog, ki položi 10.letnika za par tednov v posteljo in to kar čez noč. To, da se preneha ukvarjat s športom.

Dobro, da sem danes sploh še živ, glede na to, da sem v srednji šoli in na začetku faksa močno zanemarjal hribe...

p.s. sprememba življenskega sloga ni dokaz, ker ni nekega reprezentativnega vzorca, na katerem bi lahko tako sklepali. Sploh se z medicinskega stališča sliši izjemno malo verjetno, da bi nek otrok, ki je po kondicijski pripravljenosti nekje med top 10% svojih vrstnikov, kar naenkrat zbolel. Preprosto, ker se je nehal ukvarjat s športom. Tako da jaz bi prej pomislil npr. na kakšno infekcijo? Morda padec odpornosti zaradi stresa?
Priznam, da ne poznam razmer v vaši družini, niti nisem firbčen, da bi še kaj zvedel, hotel sem samo povedat, da mi pri tej zgodbi marsikaj ne gre skupaj.