Sem danes malo listala po teh straneh in opazila, da je bila v enem obdobju SuzanaM kar pogosta obiskovalka Rodice, velikokrat prav iz te smeri kot midva v nedeljo, iz vasi Rut. Je že vedela, da se tu najde lepoto in mir.
Že v precej ranem jutru, so nama v gozdu prekrižali pot trije mufloni, tik za tem pa je bilo v strminah nad potjo med drevesi slutiti polno premikanja, jih je moralo biti mnogo, torej imajo živali v teh koncih tudi svoj mir.
Vreme pa v nedeljo na poti spremenljivo, kot je rado na Rodici. Pri vzponu bolj megleno in mrzlo, na vrhu se je za momente malo odprlo, pa spet zaprlo. Pri spuščanju kasneje pa je bilo videti več jasnine.
Prvi del poti sva sledila korakom od prejšnjega dne, bolj proti vrhu pa so bile sledi že zamedene. Tako, da je bilo kot stopanje prvega po povsem deviškem snegu.
Na celotni poti srečala le en par s psom in še to pri povratku. Sta malo pojamrala o napornem vzponu