Savinjek, Zabrložnica, Matkovo okno

Lansko leto sem na dan 30.10. prehodil greben od cerkvice do Savinjeka. Upam, da mi letos še vreme služi, da ponovim...

Nekaj dni bo zagotovo še idealno za ta greben. Na severnih straneh so samo krpice snega.
Lp

Se ne spomnim, da bi kdaj konec maja opazoval in poslušal bobnenje plazov nad Logarsko dolino.
Včeraj sem to doživljal ves čas, ko sem pohajkoval po vrhovih nad Zabrložnico. Najprej se je vsulo v grapo desno od vstopa v Grlo, kasneje je bila "zelo aktivna" tudi Bela grapa. Še iz Glave Planjave se je enkrat vsulo. Prav tako z Brane čez pot, ki vodi z Okrešlja na Kamniško sedlo.
Kasneje je začelo ropotati tudi nad lovsko potjo, ki vodi iz Logarskega kota čez Grlo. Vsulo se je tudi z Mrzle gore, ravno tja, kjer pozimi pristopam na Krničko goro.
Par sto metrov nižje pa sem pri dostopu in sestopu užival v množici avrikljev.

Super, Drago. Slike z zanimivih (redkih) zornih kotov. Od rož, kač, snežnih slapov, 'zimskih vrhov', okna, škafa...

Včeraj obisk teh samotnih koncev. Ker čas ni dopuščal kaj višjega sem se podal le do koče, vmes pa malo lomastil sem in tja po Zabrložnici.
Med drugim sem si vzel tudi čas za ogled slapu pod dvojnim oknom (enkrat bo treba po strugi gor do njega ), ki je bil kar vodnat.
Na poti ni posebnosti, razen nad dvojnim oknom jo je odnesel plaz, obvoz po strmih travah, ki so mokrem lahko nevarne.
Pri sestopu sem za ugledal še samico gamsa z mladičem, ampak sta bila prehitra , da bi ju ujel v objektiv.
Za živce spočit

Danes se mi je zgodila zanimiva dvojna tura, ki je verjetno ne bom nikoli pozabil. Zjutraj sem na parkirišču v Logarskem kotu presenečen zagledal Milana, ki je že veselo ogledoval strmine. Namenjena sva bila v isto smer, vendar vsak po svoje, jaz proti oknu, on pod Turne, oba pa v raziskovanje. Skupaj sva prehodila dobršen del poti proti Zabrložnici, se nato ločila ter jo ubrala vsak po svoje. Po zahtevnem brezpotnem prečnju na levi strani grabna sem kmalu bil pri lovski koči. Vreme se je lepo napravljalo in jesenske barve so začele razkrivati svojo čarobnost. Kraljevale so zlato-rumene bukve, mecesni se še barvajo, višje so bolj rumeni. Od koče sem šel po svoje čez strme trave navzgor naravnost do grebena in od tam prečil levo v smeri okna. Tam sem bil prvič, zato nisem vedel točno kam, pa vendar me občutek ni varal, uspelo mi je. Pri oknu je zelo lepo. Slišal sem govorjenje, ki je prihajalo z zahodne strani in kmalu sta se mi pridružila dva planinca. Malo smo poklepetali in skupaj sestopili do sedla kjer smo se ločili, onadva po lovski proti Okrešelju, jaz pa proti Turnom. Malo borbe z rušjem, nekaj plezanja, lepa dvojka (krušljivo), in že sem bil najprej na prvem in potem na drugem Turnu, osamljenem razgledniku s katerega je razgled prav neverjeten. Malo sem počil, si nalil čaja, nakar je kar naenkrat na moji levi izza skal skočila kosmata pojava. Ustrašil sem se kot nor, kje sem si pa mislil, da bo Milan priplezal po grebenu Turnov in me presenetil, prestrašil na vrhu. Haha! Oba sva se smejala. Uživala sva. Turo sva nadaljevala skupaj. S Turnov sva izbrala plezalni sestop in se s sedla namenila v smeri Okrešlja. Vroče je bilo, skoraj preveč. Iz Okrešlja sva se spustila do odcepa za pastirsko, malo bluzila in se skupaj odločila, da poiščeva lovsko pot, ki jo je zjutraj Milan pod Turni že prehodil do polovice, da vidima kakšna je ta povezava. Uspelo nama je poiskati vhod in začelo se je divje prečenje. Pot je bila in je ni bilo. Ko sva prečila izpostavljeno grapo sva se spustila preveč nizko in znašla na zelo strmih gamsjih stečinah. Bolj sva se prebijala skozi gamsje prehode, se plazila in grabila za korenine, bolj se mi je dozdevalo, da se bova morala vrniti, pa čeprav po zelo zahtevnem terenu. Milan je bil prepričan, da bova kmalu iz hudega in občutek ga ni, naju ni pustil na cedilu. Uspelo nama je priplezati na lovsko prečnico pod Turni in takoj sva si oddahnila. Morala bi se držati višje a kaj, ko sva v strmi grapi popolnoma izgubila pot. Ker je vse za nekaj dobro je dobro tudi kdaj zaiti. Sva vsaj videla in doživela kako zahteven svet je v osrčju Logarske doline. Kmalu za tem sva ujela stezo, ki pelje v kot. Vsak po svoje in oba skupaj sva bila vesela in zadovoljna, saj sva oba uspela kar sva si zadala. Po skoraj osmih urah sva bila pri avtu. Super tura!

Včeraj sem se podal na obisk Matkovega okna.Vreme je bilo fantastično.Pot sem začel pri planšariji Logarski kot.Pot je prehodna le tu in tam ga prekinja kako podrto drevo in na enem delu plaz.

SLIKE in osebni vtisi z poti

Lp! Tone

Da ne odpiram nove teme, dolga je bila včeraj najina pot do okna. S Tonetom sva prečila prvi del grebena, potipala vse vršičke in se spraševala, le kje je kateri hrib, ki ga še na Tonetovi karti ni bilo. Še zdaj ne vema, ali je Orlovec na začetku grebena ali je kakšna neznatna porašena vzpetina v podaljšku grebena. Na hribu nad oknom sva zaključila in pustila drugi, zahtevnejši del za drugič. Že do tja se je nabralo skoraj 1700 višincev. Kaj vem, kaj je s temi metri, vedno težji so in vedno več jih je.

Pa bi jo lahko odprl, Drago. Imenovala bi se: Čudovit greben med Logarsko dolino in Matkovim kotom.
Za Dragota je bila to le ena od ponovljenih tur, zame pa čudovito celodnevno doživetje.
Že sam štart je bil nekaj posebnega. Po nekaj korakih od parkirišča pri kapelici sva brez možica in stezice že v strmem bregu. Na srečo sem vsaj približno vedel, kaj me čaka, en avto sva odpeljala pod slap, cca 7km daleč, ravno toliko je torej dolg tudi razgiban greben, ki niti malo ni podoben sprehajalni poti, saj je Drago na svoji uri nameril 1742m skupnega vzpona. (se opravičujem za moj prejšnji površni podatek ) Vreme nama je super služilo, sprehajalci naju niso motili, poleg ptičjega petja nama je vzbudilo pozornost poznopopoldansko bobneje snežnih plazov z Rink.
Na večinoma brezpotnem terenu se Drago odlično znajde, tako, da sem glavo lahko popolnoma izključil. Potrebna je bila le velika zbranost na marsikaterem zahtevnem prehodu. Vreme sva imela super, ni bilo pa tiste modrine, ki sem se jo letos kar malo razvadil. Trasa je zares zanimiva in razgledna, saj si skoraj ves čas na grebenu, pogledi segajo v eno ali drugo dolino, pred sabo pa so mogočni dvatisočaki. Zanimivo, da je že junij, severne strani pa so še močno pobeljene.
Orlovec, Kipernik, Veliki vrh, Pavličev Kogel, Koran in Savinjek (Drago jih pozna še nekaj)so zame popolnova novi, prvič prehojeni vrhovi in ker sem še mlad, upam, da ne zadnjič.
Drago, hvala ti za čudovit dan!
Ker je Drago prilepil zelo malo slik, jih bom jaz malo več

Lepo sta se nadelala! Do Velikega vrha sem ga prehodil letos, naprej me še čaka...prava divjina. Srečno!

Meni delujeta kot prava mladeniča, pa včasih tako jamrata

Pri 125-tih nama res včasih kakšna uide...

Že nekaj časa me je mikala ponovitev Turnov izpred let. Žicam Janeza, če gre zraven, pa da greva še na okno. Me pokliče včeraj in pravi jutri bo super vreme. Izkoristim dan dopusta in gasa
Zjutraj ob pol 7 krenema iz Logarskega kota. Do lovske koče greva čisto potiho, oprezama za gamsi. Nič. Pri lovski koči mi Janez pravi: Saj greva še na Savinjek ne? Ja prav zakaj pa ne. In se je začelo Najprej na Savinjek, nato na Rdeči stolp, pa na Matkovo okno, ki sem ga gledal od spodaj, Janez je valda zlezel gor in preko
Pa na Turne, od koder je najlepši pogled na venček KSA. Sestopima na Okrešelj in nazaj do avta v Logarskem kotu, kjer zaključima s pivom in domačimi štruklji
Super tura!

Fantastičen dan sta si naredila! Prav vidim, kako sta uživala

Janez je hotel še na Zaspani hribar "skočit"

Lepo se nama je dogajalo včeraj okrog Zabrložnice. Sašo, Zaspani hribar in še kaj pa naslednjiič.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez

Včeraj po poti Logarski kot - Lovska koča Zabrložnica - Savinjek - Matkovo okno - Turni - Okrešelj - slap Rinka.
Že zjutraj so vsi drveli proti Rinki, jaz pa sem do Okrešlja užival v samoti. Za prvič sem kar dobro našel vse prehode.

Čestitke bos! Je bilo kaj kač?

Hvala, nič jih nisem videl, samo na Okrešlju tablo - Območje črnega gada.

Super turca in slike, Boštjan. 29-ka je hit.