V soboto po Gitini ideji povezava Šmarne gore in Rašice. Vreme idealno, hladno, sončno, razgledno, škoda bi bilo hoditi po tej poti v megli. Pričetek v Šmartnem, po poti svobode. Komaj začnemo, zagledamo zvezdo tega portala Tinkya, ki se že vrača. Po mnogih letih vzponov na Šmarno goro, so jo izpodrinile višje in bližje gore. Pa je res lepo ponovno na Šmarno goro, tokrat prvič po poti svobode, oznaka kaže uro 45 minut. Pot je lepo speljana, izredno lep del nad Tacnom, pogled proti Mednemu in Polhograjcem, del poti, kot bi bili v visokogorju, dve novi jeklenici v pomoč. Vzpon na Grmado, lepi razgledi. Pa spet spust na pot svobode, po severni strani razgled na KSA. Šmarna gora ima vedno veliko obiskovalcev, a na tej poti ni gneče, sproščeno v naravi in razgledih. Še vzpon na vrh mimo igral, pa spust mimo Turkovega znamenja. Malo je manjkala oznaka za Povodje, a po občutku je šlo v redu. Krasen gozdiček, sploh si nisem predstavljala, kakšna je ta povezava proti Rašici. Preko avtoceste, potem takoj levo proti ribogojnici (tudi malo dileme, a potem le vidna markacija). Po markirani poti do vrha Rašice, a bi bilo možno tudi po grebenu. Navzdol pa po gozdni poti v Gameljne, dobro označeno. Tudi pot do Šmartnega po travniški poti je prijetno minila. Še ena zgodba za vnuke, 23 km...Krasno je bilo.