Vajnež

Karavanke so z južne strani v celoti kopne!

Danes sem se od doma Trilobit in naprej čez Medji dol povzpel na Vajnež. Pot je v celoti kopna, nekaj snega je le na samem vrhu.
Sestopil sem mimo bivaka in Hrašenske planine do planine Stamare. Od tam pa po malo obiskani poti čez dolino Za Kraščevcem, nazaj do izhodišča. LP Tadej

Na Vajnež sva se povzpela od Urbasa. V gozdu pot večinoma kopna, sem pa tja se najde kakšna zaplata snega, kot posledica taljenja je pot ponekod blatna. Na dveh mestih podrti smreki nekoliko otežujeta prehod. Od bivaka na Belščici naprej pa pravo pomladansko vzdušje. Sneg pobira, hodiva izmenjaje po travah in še sneženih odsekih, na njih se zna udreti tudi do kolen, zato priporočava gamaše, druga zimska oprema za vzpon v tem trenutku ni potrebna. V snegu so še opazne smučine, saj so po prvem sneženju tu bili že na delu turni smučarji. Na vrhu sva sama (v vpisni knjigi razbereva, da je nekdo danes že bil pred nama), malo vetra, vendar ne premrzlo. Sva pa imela priliko občudovati celo množico padalcev, ki so očitno izkoristili ugodne razmere in poleteli s Stola. V plan za enkrat v prihodnje sva si dala prečenje do Stola...enkrat ko bo več časa in bova bolj zgodaj štartala...Bil je še en lep dan.

Tura na Vajnež je sicer zelo lepa.. stanje v bivaku pa je obsojanja vredno!!! kaj hitro lahko ugortoviš, da ne živiš med kulturnimi ljudmi, ki se imajo za gornike ali alpiniste... ne bom napisal kam bi lahko nekatere prištel, vendar še svinjak je bolje urejen... Hvala za sliko z notranjosti vsaj vem da nikoli ne bom tam bivakiral pa če mi gre še tako "za nohte"... Kritika velja tudi vzdrževalcem.. po moje ni to pospravil nihče vasaj 5 let...

30.10.2011 smo naredili krog Javorniški Rovt-Pl. Stamare-Hrašenska pl.-Vajnež-Rida-Pl. Seča-Javorniški Rovt.
V dolini megla, nad 1500m pa raj. Snega na poti navzor za vzorec. Več ga je pri spustu iz Seče nazaj v Javorniški Rovt, ampak pot je lepo shojena.
Ves čas smo uživali v čudovitih razgledih Julijcev nad "morjem".

Tudi 31.10.2011 vreme brez oblačka ter prekrasni razgledi, ena sama uživancija. Kar pa se tiče bivaka pa stanje ni nič boljše kot je bilo lansko leto, žal. Turo smo začeli in končali pri Urbasu,na poti samo sem ter tja zaplate snega (od bivaka naprej), cesta do izvira pa je v presenetljivo dobrem stanju.

Po včerajšni gužvi na Ratitovcu,pred službo,sem si danes želel bolj samotne poti,z veliko sonca in Vajnež je bila današnja izbira.Štart na Javorniškem rovtu,po parih minutah zavijemo desno proti pl.Stamare.V začetku dober kolovoz,se kasneje spremeni v precej shojeno pot,ki pa seveda ni markirana in potrebna je pozornost.Pot je senčna in po eni uri smo na sončni pl.Stamare,kjer je krasna panorama na Julijce.Dobro vidna pot se strmo vzpne na Hrašensko planino,od koder ni daleč do Kamnitnika,ki je neizrazit vrh ob markirani poti.Zaradi prehlada in utrujenosti se odpovemo Vajnežu,sam skočim na M.Vrh,nekakšen predvrh.Nobenega mraza,super razgledi in kar nekaj ljudi opazim.Sledi spust proti pl.Seča,kjer prečimo par snežišč,nič posebnega.Do avta potrebujemo še dobre pol ure,pot je slaba,precej podrtega drevja,izgleda kot da tu ne hodi veliko pohodnikov.Krasen dan,lepa krožna tura..

Do Valvazorjevega doma z avtom brez težav. Po gozdni cesti do odcepa na Planino Stamare in naprej na Hrašensko planino. Nadaljujemo proti Planini Seča, potem zavijemo desno, nekaj drvarimo med rušjem in pridemo pod Belščico. V smeri letne poti nadaljujemo na vrh. Vreme nekaj grozi, zato sestopimo v smeri bivaka na Belščici in naprej proti Urbasu in do Valvazorja. Sneg je večinoma suh, ponekod tudi skorja, ki praviloma ne drži. Sestop od bivak v dolino v spodnjem delu zoprn, ker je pot poledenela, snega pa premalo. Priporočljive dereze in cepin.

Danes štart pri Valvazorju, potem pa mimo bivaka na Vajnež, od tam še na Potoški Stol, nazaj do bivaka in po isti poti nazaj do Valvazorja.
1. pot do bivaka po večini kopna, mestoma poledenela... od bivaka naprej sneg, z občasnimi kopnimi otočki... Brez derez danes, z lahkoto...
2. stanje v bivaku še vedno enako kot leta 2009 (glede na branje) - katastrofalno. In na tem mestu graja tudi iz moje strani... tako gornikom, ki so to dopustili, kot vzdrževalcem
3. vreme zjutraj v dolini oblačno, po štartu pa samo še sonce... na vrhu Vajneža precej vetrovno, na Potoškem Stolu pa martinčkanje v pravem pomenu besede
4. še en čudovit dan nad 2.000

lepa tura
kok je kej snega na Stolu?

evo slikico še od Stola...

hvala

Če teh koncev ne poznate, ste zamudili samotna pohajkovanja po razglednih travnatih vrhovih. Na Valvazorju večina odvije na Stol, če pa nadaljujete, pa boste odkrili vrsto prelepih planin, Potoško na primer, pa Stamare, pa Hrašensko pa še katero, Belščico npr.Pojdite pogledat, res je lepo. Zdajle je nad 1700 sicer še nekaj snega, zanimivo pa, da je greben kopen. Do bivaka pod Belščico praktično suho, potem pa kar direkto za bivakom po suhem na greben in po skoraj v celoti kopnem grebenu do vrha. Le pihalo je za odtenek preveč, ampak so lepi razgledi nadlogo odtehtali. Prvi šopki pomladnega cvetja pa tudi že razvesljujeo oči. Ne bo časa za pomladansko utrujenost, kot kaže. Bo pa za vse druge pomladne nadloge; kot kaže

Štartamo pri domu Trilobit, ki stoji poleg lepega umetnega jezerca, ki ga polni potok Javornik.Rabijo ga za proizvodnjo elektrike. Za domom se podamo po slabem kolovozu, mestoma mislimo, da so po njem sekali drva. Nakako po desetih minutah nas kažipot usmeri levo na planino Sečo. Sprva hodimo po precej podrtem gozdu in nekajkrat moramo zaradi podrtih dreves zaviti s stezice. Višje je potka lepša, je pa kar strma. Do planine Seče hodimo nekako dve ure.Na planini je lovska koča in neke ruševine- ne vem čemu je stavba služila. Pred planino pa zavijemo desno proti Vajnežu. Po kake pol ure pridemo do obsežnega melišča, ki ga prečimo, je v nekakem polkrogu, ki se spušča v krnico in to so Ride, po tem je ta pot dobila ime. Po slabih dveh urah od planine smo pod vznožjem Vajneža. Slab kažipot nas usmeri navzgor. Do sem je pot označena. Gor pa gremo kar naravnost po travah, ker je to v bistvu brezpotje. V začetku je sicer potka vidna, a se kar hitro med travami izgubi. Zašli ne bomo, ker vrh vidimo. Na vrhu je meja in avstrijski križ z njihovo skrinjico, vendar je prazna. Naša pa ima popolnoma nov zvezek za vpise in zraven je na skali žig-pohvalno. Niti v megli , kot je bila danes orientacija za gor ali dol ni težka. Danes se res ni videlo niti deset metrov naprej.Le malo bolj v levo sem prišel na pot, kot pa sem šel gor. Moram ponovit se s kake druge smeri seveda ob lepšem vremenu.

tisto na Seči ne bo pastirska, pač pa lovska k..., opis te poti in njenih variacij je že pred časom dodana temu portalu.

Imaš prav dragi heinz. Jih je šest. Te pa ni! Razmere na poti pa se spreminjajo in je prav, da se opišejo.L.P.

kot sem ti omenil v zs:- obstoja opis.. (mogoče je potrebno malce pokombinirati, opisanega pa je celo več)

Lepo je rekel danes naš vodnik Vili: Cilj nas vodnikov ni, da vas po pričakovani poti pripeljemo na vrh, naš cilj je, da vas varno pripeljemo domov. Zato smo se danes odpovedali Skalaški poti na Vajnež, nadomestili smo jo s potjo čez Rido, na vrh pa smo vseeno prišli. Vreme čisto mimo napovedi, še zjutraj je deževalo, od planine Seča naprej so se vlekle goste mrzle megle, pihalo je in občasno rosilo. A se nismo vdali. Na Vajnežu razgledov ni bilo, smo pa zato poklepetali malo bolj, tudi v rokavicah. Vračali smo se mimo bivaka pod Belščico in nato po neoznačeni poti do Potoške planine, kjer je bilo malo postanka za tekoče zadeve, nato pa smo se po neoznačeni poti čez Spodnje rovte spustili na markirano pot do Koroške bele, kjer nas je v bližini Acronija pobral avtobus. Izredno veliko konjev se pase po teh planinah, pa ovčke tudi, seveda. Ostala pa je Skalaška pot, za drugič, ko se bo kaj videlo in ne bo vse mastno. Planinci PD Medvode bomo že našli način, da jo pogledamo čisto od blizu.

Sobota 21.9.2013, obisk Vajneža in Potoškega Stola.Kar nekaj megle in vetra.

Še par mojih.