Varnost v gorah

Bolje

Da ne bo pomote - nisem proti uporabi varovalne opreme, sem pa proti temu, da se križa vsakogar, ki je ne uporablja. Moje mnenje je, da nobena varovalna oprema ne more nadomestiti primerne psiho-fizične kondicije, medtem ko ustrezna pripravljenost lahko v marsikaterem primeru nadomesti varovalno opremo. Potem pa vidiš ljudi na Jubilejni, ki sicer imajo vso možno opremo, a se kljub temu tako krčevito oprijemajo zajle, da imajo čist bele členke... ni vse v opremi

Zelo dobro razmišljanje.
Tudi jaz ne mislim moralizirat tistim, ki hodijo čisto brez opreme, oziroma si mislim o njih nekaj podobnega kot o tistih, ki se vozijo nepripeti.
Sem pa hotel samo povedati, da objektivno gledano oprema zvišuje varnost in ni prav, da jo dajemo v nič. Seveda pa obstaja meja, od katere naprej tudi čelada ali svk nista več vsemogočna. Je pa ta meja z opremo gotovo višja.
In prav tako nima smisla, da neizkušen vrtoglavec rine na prepadne poti, pa čeprav z vso opremo.

Na zahtevne zavarovane poti je priporočljivo it ko imamo že par let za nami "navadnega" planinarjenja. Potem je tudi uporaba raznih zaščit jasna, kdaj in kako. Naše zavarovane poti so tako lepo speljane po naravnih prehodih in policah, se prav nobenega posiljevanja. To niso nobene ferate, čeprav tu gor ves čas berem o ferati na Mojstrovko pa Prisank. Sam da zagleda eno klamfo je že ferata.
Verjetno se pa precej več nesreč naredi izven zajel in klinov.

Bravo pikica1,dobro si napisala.Za ta komentar ti dam en velik plus.Kot si omenila,v današnjem času ljudje v gorah samo nekam hitijo,se ne ozirajo na druge glede varnosti in postavljajo neke rekorde pri osvajanju vrhov.Zaradi tega pa lahko hitro pride do nesreče,pa imaš čelado na glavi in samovarovalni komplet ali pa ne.Tudi jaz sem bol starejša generacija planincev in včasih pač ni bilo vse te opreme za varovanje,pa smo vseeno prehodili ogromno varovanih poti.L.p.

Ko sva z ženo spomladi plezala smer v stebru, ki poteka po levi strani te zavarovane poti, sva pri sestopu naletela na dve starejši gospe, ki sta prav takrat prilezli po tej zavarovani poti na vrh. Gospe sta po moji oceni šteli okrog 60 let. Ker sta na vrh prilezli brez varovalnih kompletov in brez varovanja, mi glede na njuna leta, le ni dalo miru in sem ju vprašal, kako da brez varovanja. Na to moje vprašanje mi ena od njiju zamahne z roko in reče, da je že vse kar je varovanega v Sloveniji v teh letih prehodila in preplezala brez varovanja in da tudi ta pot ni nič posebnega. Rekla je tudi, da opaža kako so nekateri nerodni z temi kompleti in da se ji njihovo početje zdi še bolj nevarno, kot pa izkušen pohodnik brez varovanja.
Lep primer tega imamo iz Gonžarjeve peči, kjer sta že bili dve smrtni žrtvi zaradi nepravilne uporabe varovalnega kompleta in že tudi kar nekaj poškodb.
Pri varovalnih kompletih je isto kot pri orožju. Če daš orožje v roke nekomu, ki ga ne zna uporabljati, je kar velika nevarnost, da bo nehote ustrelil sam sebe.

Koliko me sjećanje služi, na Gonžarjevoj su se nesreće sa smtrnim ishodom desile jer su se upotrebljavali <home made> samovarovalni kompleti, sa(bez) absorpcijske pločice. Ispravite me ako griješim, ali koliko se sjećam izvještaja na stranama GRS-a, bilo je tako. Naravno, pitanje je šta bi se desilo sa pravim samovarovalnim kompletima, ali činjenica je da je faktor pada sa njima manji i da sigurno ublaže udarac, odnosno barem donekle absorbiraju energiju pada. Što se tiče ovih iskusnih penjača <na slobodno>, moje iskustvo kaže da svaki penjač kad-tad padne, iz raznoraznih razloga, samo ako si osiguran imaš pravo na popravni, ako nisi, nemaš. I tu priča završava, svako je kovač svoje sreče ... Naravno, ono što mi ide na živce je kad na prepunoj ferati takvi likovi neposredno ugrožavaju druge, ali ako su sami u ferati i ne ugrožavaju nikoga, ... be my guest ...

Na Gonžarjevi peči pri prvem smrtnem primeru v trenutku padca ni bil pripet v jeklenico, pri drugem primeru je bil pripet v jeklenico, vendar je imel samovarovalni komplet pripet v varovalni pas narobe in sicer v zanko, ki je namenjena nošenju plezalnih pripomočkov (kompleti, vponke, klini...). S samimi varovalnimi kompleti ni bilo nič narobe. Nesrečam je bila vzrok zgolj neuporaba in nepravilna uporaba kompletov za varovanje.
Nikakor pa po težavnosti ne moremo primerjati Gradiške ture in Gonžarjeve peči, saj je slednja za par stopenj težja in je edina ferata pri nas, na kateri je varovanje obvezno, vendar na pravilen način.

Popolnoma se strinjam s tem, da v našem visokogorskem svetu ni ferat. In upam, da jih tudi nikoli ne bomo videli! Tja gor po mojem mnenju ne sodijo. Še najbolj se približa ferati Via Italiana, ki pa je že za mejo.
Včasih opazujem planince (sicer bolj poredko, nazadnje v Avstriji), kako "štrikajo" s temi kompleti tam, kjer jih sploh ne potrebujejo. In samo zadržujejo tiste, ki so za njimi, sebi pa otežujejo napredovanje. Če pot ni pripravljena za takšno napredovanje (in pri nas jih večina ni), se nevarnost padca samo še poveča. In pogosto se potem zaradi uporabe SVK dlje časa zadržujejo v vpadnici možnega padajočega kamenja...
Opažam tudi, da nas nekateri s svojo agresivnostjo želijo počasi opremiti v stilu onih, ki so pustili svoje oklepe po gradovih.

@keko: potem se pa opravičujem ... spomnim se da je blo nekaj padcev pri katerih so se nesreće zgodile kr so počili karabineri pri udaru v kline, zaradi tega kr ni blo absorcijskih pločica, pa je energija padca bla enormno večja. Očito to ni blo v Gonžarjevi ...

Sicer je pa tu objavljen lep primer, do kam nas lahko pripeljejo ferate... Mislim, da tu samo SVK ne bo v veliko pomoč, potrebne bodo še mišice
http://www.gore-ljudje.net/novosti/109159/

Primerjava z avtom, varnostnimi pasovi,... je odlična. Kakšen halo je bil ko so jih na začetku osemdesetih pri nas uzakonili. Dokazovali so celo, da naj bi pas pri nesreči škodil,... No, pa danes vemo, da lahko reši življenje in se večinoma pridno privezujemo.

Ne spomnim se več kje sem zasledil statistiko nesreč v 70-ih letih v Sloveniji. CCa. 400-500 mrtvih na leto. Pa takrat še ni bilo tako blazno veliko avtomobilov (največ po en na familijo) in posledično redkejši promet. Marsikdo je umrl v nesreči v kateri bi ga danes rešil airbag ali pas.

Danes se 'čeladarjem' režijo, jutri bo to normalni del gorniške opreme. Kako so se samo palicam režali pred petnajst, dvajset leti. Če bi takrat imeli forum na netu bi nekateri vehementno zagovarjali kako so palice nepotrebne, smešne, celo škodljive ker se lahko napičiš na njo,...

Včasih ni bilo čelad, ni bilo SV kompletov,... Takrat je tisti, ki mu je padel kamen na glavo ali je na ferati padel pač umrl ali se huje poškodoval. Večina vas je imela to srečo, da se vam to ni zgodilo, nekateri pa pač ne... Če bi danes lahko govorili bi rekli, da jim je žal da se niso rodili toliko in toliko let pozneje.

Ko bo tudi pri nas tako, kot v tujini, da za stroške nesreče ne bo več plačevanja iz proračuna, temveč da se boš moral proti nesreči zavarovati ali pa stroške plačati sam, takrat bo tudi meni vseeno kako je kdo opremljen. Do takrat, tisti ki z neopremljenostjo, precenjevanjem, objestnostjo in drugim izzivajo nesrečo in jo tudi dobijo, takorekoč kradejo iz proračuna.

In seveda podd pogojem kot ga je omenil @jedriličar, da s tem ne ogroža druge. In ima prav, druga nesreča na Gonžarjevi peči se je zgodila zaradi 'home made' varovanja. In kot je še rekel: vsak je svoje sreče kovač. Ali se boš varoval ali ne je tvoja stvar (vkolikor ne ogrožaš drugih). Torej sam presodi!

Neumno se mi namreč zdi, da se nekateri varujejo ali ne zaradi tega kaj bodo drugi rekli: npr. da se ne ker bodo s tem izpadli neki junaki ali ker je na hribi.net nekdo rekel, da se na naših feratah (namenoma uporabljam tak naziv, kdor ne obvlada italijanščine naj pogleda v slovar kaj izraz 'via ferrata' sploh pomeni) ne varuje, ali ker se bojijo, da se jim bo kdo smejal ali jih (kot sem tudi sam doživel pa se nisem kaj dosti sekiral) nekdo zaradi tega nadrl.

Življenje je tvoje ne pa od drugih!

No, primerjava z varnostnimi pasovi v celoti tudi ne zdrži. Stvar je namreč v tem, da uporaba varnostnega pasu v ničemer ne oteži uporabe avtomobila ali zmanjša njegovo uporabnost. Na drugi strani pa je napredovanje pri dosledni uporabi samovarovalnega kompleta mnogo počasnejše, kar v končni fazi lahko vpliva tudi na varnost. Tako jaz z avtom iz Nove Gorice v Ljubljano rabim eno uro, pa ali se privežem ali pa ne. Za povprečno zavarovano pot pa v primeru uporabe SVK porabim precej več časa. Konec koncev bo vsak alpinist rekel, da je vedno treba naredit kompromis med hitrostjo in varnostjo in da sploh ne drži, da je počasneje vedno varneje. In tako je tudi v feratah. Pretirana počasnost lahko pomeni daljše zadrževanje v območju padajočega kamenja, padce koncentracije ter daljše zadrževanje na turi, s čimer se poveča izpostavljenost vremenskim preobratom. Vse to so resni dejavniki nevarnosti, ki jih je treba vzet v zakup. Ne rečem, da po drugi strani samovarovalni komplet varnosti tudi ne poveča, ampak tu je vedno tehtanje med eno skupino dejavnikov in drugo, in odgovor ni črnobel.
Pa še ena stvar me zanima - še nihče se ni dotaknil vprašanja, kako se samovarovalni komplet uporablja. Imam namreč občutek, da razen na zelo zahtevnih feratah njegova uporaba temelji na principu, da si ga daš gor, pol se pa vpneš, kjer se ti zdi težko. Tudi tu velja ista dilema - po eni strani je to nevarno, po drugi strani pa bi se pri res doslednem vpenjanju na vsako zajlo problemi s počasnostjo samo še povečali.

Dejstvo je, da dokler nismo sposobni za zavarovano pot brez SVK, tudi s SVK tam nimamo kaj početi. Kot je že bilo omenjeno s strani stroke, začeti moramo z lažjimi potmi, se izobraževati in se usposabljati in šele po nekaj letih preiti na težje, zavarovane poti. In mislim, da je bilo tudi omenjeno, da se večina nesreč zgodi v skrotju, na snežiščih in v strmih travah in ne na zavarovanih poteh, kjer si lahko pomagamo s klini in z zajlami.
Lasje mi gredo pokonci, ko gledam kako motovilijo s temi kompleti, jih vlačijo za sabo, jih pozabijo pravi čas izpeti,... In to na poteh, na katerih pred leti nihče ni pomislil na samovarovanje. Verjetno jih sedaj tudi vodniki zahtevajo, ker pač morajo.

Nekje je bila omenjena primerjava s pasom. Res je, da smo se ga vsi otepali, dokler nismo prvič plačali kazen. A bi morda želeli uvesti te kazni tudi v gore? Zanimivo, da še vedno lahko kupimo avto s pepelnikom, ki tja vsekakor ne sodi, kakor tudi ne kajenje med vožnjo. Ampak, seveda, pas je bolj važen!
Tako, kot je SVK bolj važen kot pravilna priprava in postopno prehajanje na težje poti.

Če pa je ferata v pravem pomenu besede, pa se strinjam, da je ta oprema obvezna in seveda tudi znanje z rokovanjem opreme.

Seveda s kompletom je treba znati, sicer izgubi na svojem pomenu ali pa je res celo nevaren. In seveda treba je iti postopoma. Zato se morda ne smemo čuditi če nekdo na lažjih poteh uporablja SVK. Tam je čas za učenje ne pa potem ko boš že napredoval na težje ferate.

Vsi recimo vemo, da smo vedno pripeti vsaj z enim karabinom (pri npr. prepenjanju). To je osnova. Kdaj se je treba prepeti pri napredovanju navzgor je tudi nekako logično (čeprav pri nas kjer so klini skupaj ne tako pomembno ampak spet vaja za tuje resnejše ferate, da ti pride v kri). Tu pa se znanje povprečnega rokovalca s SVK že skoraj konča.

Npr. kako morata biti obrnjena karabina? Z zaponko dol ali gor? Kaj pa trakova? Ali kar prosto mahedrata med nogami kot največkrat vidiš? E, to so pa že stvari ki jih večina navadnih uporabnikov kompletov ne pozna... Niso pa tako nepomembne.

V devetdesetih letih (l.80-90) so bile po naših gorah zavarovane poti, ki so izgledale po varnosti na posameznih odsekih precej manj varovane od današnjih.Pa vendar so bile dosti obiskane med takratnimi pravimi gorniki.Kjer ni bilo jeklenice, klina ali je bila jeklenica preperela oz pretrgana, smo se pa za skalo prijeli pa je šlo naprej.O kakšnem samovarovalnem kompletu, razen plezalni vrvi takrat nismo nič vedeli, da kaj obstaja.Tudi letni časi so bili naravno izraženi s trdnimi zimami z obilo snega in zapadnega kamenja v gorah dosti ni bilo zapaziti.Kasneje ob vsesplošni človeški potrošnji so se začela razvijati tudi plezalna in druga gorniška pomagala, kakor med njimi tudi plezalni komplet.
V sedanjem času pa mislim, da je že iz stališča nepredvidljive narave in padajočega kamenja s sten gora, čelada in varovalni komplet obvezna gorniška oprema.Tudi povečanje gorniške populacije in frekventnosti varovanih poti že samo po sebi kliče k samovarovanju.
Kdor pa ujame med tednom kakšen miren dan v gorah in je vešč varovanih poti, ta bo deležen bolj dinamičnega in naravnega pristopa na goro, kot s SVK.

Vsa oprema ima slikovna in besedilna navodila, zato je vsako modrovanje povsem odveč. Vsak, ki že dolgo zahaja v gore, pa tudi dobro ve kdaj in kje bo kaj uporabil. Problem je pri tistih, ki preskakujejo po več stopnic.