Dprapr, foušija tudi z moje strani.
In ko že dražiš z besedo o zelo lepem grebenskem pristopu na Luknjo peč, bi te povprašal o težavnosti le tega (več kot II)? Sicer so toti konci tudi meni že malo poznani in moram dodati, da mi je kraljevska etapa PP poti, ki poteka tam gori, še vedno ena najlepših tur v Julijcih nasploh!
Glede ogrožanja brezpotij.
Res se mi zdi vedno zanimivo, ko debata nanese na to. Tudi sam sem zaprisežen brezpotnik, ker se mi zdi takšen način obiskovanja gora najpristnejši. Pa me ne razumeti narobe. Nič nimam proti markacijam. Tudi sam sem se pričel spoznavati z gorami na takšen način. Potem me je prevzela divjina. Nekoga drugega pač ne. In prav je tako. Vsakemu svoje. Važno je zadovoljstvo ob doživetju, ki je pač subjektivno. V steni, brezpotju, na markiranem vrhu ali na izletu.
Je pa res, da smo hribovci strašanski egoti. In zato toliko (nepotrebnih) trenj.
Heh.
Da bi pa kdaj v kakšnem 'ta pravem' brezpotju srečal človeka ... No ja, nekaterim je brezpotje že uhojena steza skozi Repov kot.
Lp.