Velika Martuljška Ponca VMP 2602m.n.m.

Včeraj sva šla s Tonetom na letni obhod, jaz prvič, on pa že ...
Jaz bom dodal par utrinkov, Tone pa bo zagotovo več napisal.

Boštjan, fouž, fouž in še 1x fouž Upam, da tudi pri meni letos pride na vrsto. Kolk sta porabila za vzpon? Kok je zahtevna tista grapa od melišča naprej? Neka III. naj bi bila ...

Polona, Boštjan je hiter, zato številka 4.04h ni pravo merilo, čeprav sva se zjutraj zadržala pred domom v Krnici najmanj 20 minut, pa moje 'preoblačenje' med potjo tudi vzame nekaj časa.
Drži, če grapce dobro ne potrofiš, si hitro v trojki, zato rajši hodim spomladi udobno po snegu.

Tone, hvala, se mi je zdelo, da sta bla hitra

To prekrasno goro obiščem vsakih nekaj let, nikoli pa nisem bil tako pozno kot letos. S parkinga štartava malce po pol sedmi, stezica po gozdu do koče je na nekaj mestih pravi tapison. Živo nasprotje je nadaljevanje, posebno po strugi, ki je razen zadnjih 150m kopna. Prvi sneg, kamor dam hladit pijačo, je šele v višini bivaka. Ves čas hodiva v senci, saj mogočno obzidje Oltarja, Rokava in Škrlatice dovoli soncu pokuk v Dnino šele sredi dneva. Klasični pristop čez spodnji kamin ignorirava in zavijeva v steno že za drugo ostrogo, že tako naporna melišča je začinilo še sonce. Drugi kamin nima alternative, pred mojo 'skalco' skreneva levo, kjer se edinkrat na turi težavnost približa trojki. Še sprehod do vrha, kjer v dobrih razgledih uživava debelo uro. Večina časa je bila v megli samo Široka peč in Dovški križ, ter vzhodna pobočja od Oltarja do Škrlatice, tako, da Boštjanu nisem mogel pokazat Triglavskega doma.
Dol je šlo ekspresno, le Gruntovnica se ni izneverila s svojo savno, zato sva se pri koči toliko dlje hladila.

Potem do bivaka ne gre brez derez? Res ne bi rad poleg vsega železja vlačil s sabo še zimske opreme ...

---Prvi sneg, kamor dam hladit pijačo, je šele v višini bivaka---
Kakšno železje misliš gor vleč?

Dobro, na fotkah mi zgleda malo drugače, ampak okej, se bomo odločili. Hvala.

Takole je bilo pa včeraj. Za vzpon sva uporabila desno varianto (nekje na sredini četrte slike, ne poševnega kamina na levi), tudi tam je na vrhu poštena dvojka, sicer kratko mesto z dobro skalo. Za spust sta tudi tu na voljo dva štanta za abzajl. Sicer pa čudovita tura, nabolj delikaten del je popolnoma razbita Gruntovica, potem je vedno lepše.

Čudovito jax!
Moja želja, enkrat, mogoče...srečno!

Hvala. Saj se da. V resnici je najbolj zoprno pri Martuljku to, da imaš na vseh turah opravka z nekakšnimi "vstopnicami". V Dnini se je treba prebit skoz Gruntovnico, Za akom do Treh macesnov, malo lepše je le do Bivaka II. Vse to so obupno nevarni prehodi po najgršem šodru in pesku, kjer človek stvari nikdar nima čisto pod kontrolo. Ko si enkrat na neki višini, je vse lepše in lažje. In na Ponci je enako. Ko si enkrat na zgornjih šodrih, je perfektno in spektakularno, na zahtevnejših mestih pa se konec koncev lahko tudi pozihraš. Le tja je treba prit. Tko da, gotovo niso ture za vsak dan, najbrž pa bo prišel čas, ko si bom znova zaželel praskat tja čez.

Lepo, bravo

Do treh macesnov je pa ja milina

VMP, 25.03.2022
Nekaj slik. Sneg je bolj uderajoč - skorjast. Na splošno pa super preživet dan.
LPD.

Štrik? Novinec v skupini, ali tako zahtevni pogoji?

Tako nekako plus vaja. Ni potreben štrik za izkušnejše. Pogoji so še v redu v kamninu.
LPD.

Žiu,
kdo ve kako je v dnini? Se da brez zimske opreme na ponco? Mogoče kšna fotka?

Dans čist sam. En je bil na Škrlatici, ostalo prazno oziroma polno kozorogov. Vreme pa kot da bi ga namalu.

Bravo. Lepa. Zahtevna.

Hvala

Danes spet v teh prelepih koncih. Na kratko...ne hodit gor, vse se podira pa plazi, je še kak dobr mesec za počakat