Po vremensko lepemu torku (v višjih legah), se včeraj spet namenim gor. Na stezi spokojnost, čudovite barve, ki bi bile v soncu še lepše, ter mehke preproge dišečega, suhega listja. Med Primožem in Domžalcem srečam le eno dekle, sicer pa tudi na vrhu planine mrtvilo. Sredi dopoldneva je tudi Domžalski dom zaklenjen, čeprav na vratih lepo piše, da počivajo samo v ponedeljek in torek. No, mene to nič ne moti, saj so bile zunanje klopi suhe, kjer sem zamenjal cunje in pomalical. Na momente se je pokazalo celo sonce, vetra ni bilo niti na Gradišču. V nihalki nas je bilo peterica, v avtobusu do Calcita pa sem bil edini potnik.