Velika planina

primoza---se pravi dvomite v moj sluh in v moje besede???po vašem je človek čudak če pove svojo opazko, ki jo kot kaže ne znate sprejeti.
to veliko pove o človeku ki je poln samohvale.
kar pa se tiče mojih podatkov vam jih pa rade volje sporočim na privat pošto.


lp.

Tale debata je malce zašla.Sam ne hodim v hribe , da bi tam oprezal za vsakim vogalom kje bom koga pozdravil, temveč zato,da se povežem z naravo, ki je tam zgoraj res nekaj posebnega.Seveda je normalno , da če koga srečaš, ga tudi pozdraviš, ali pokramljaš.
Se pa lahko čist komot zgodi da včasih koga tudi spregledaš, ker ga enostavno ne vidiš in ne slišiš....si pač not v naravi.

S temi pozdravljanji in odzdravljanji je precej dvolično.Ponavadi v nižinskem hribovju vsaki drugi odzdravi, ko pa preideš mejo nad 1000m pa se pozdravljanje po planinsko naenkrat udomači.Tudi sam, ko grem npr na Šmarno goro, prej pogledam in ocenim človeka pred mano. Če človek gleda le odsotno mrko v tla, ga ne pozdravim in tako ohranim tudi lastno harmonijo, ne da bi jo trošil.Obrnem pa se na nekoga, ki prešerno izgleda že na daleč, tudi kdaj kaj pokramljam, kot danes s tekačem iz Goričan na Jakobu.

@viharnik, podobno je tudi na Pohorju. Pozdravljanje pojenjuje z višino in s številom pohodnikov. In prav je tako! Saj bi lahko drugače imeli posnet pozdrav ob množici pohodnikov, ki jih srečujemo na "hišnih" hribih.
Sicer pa, ne vem zakaj se "obeša na veliki zvon", če nekdo nekomu ni odzdravil. Pa saj zaradi tega ne bo konca sveta. Pač ni bil pri volji, ali pa je preslišal pozdrav.
Tudi zaradi takšnih opazk in zamer je včasih bolje kreniti v brezpotje, kjer imaš mir.

Danes na prelepo Nedeljo sva se s hčerko odpravila na Veliko planino,
Vreme odlično, pohodnikov ni manjkalo, domżalski, črnuški in jarški domovi polni pohodnikov, ...
Planšarji pa imajo že živino gor,
Imela sva popolno dopoldne pravi Lia

Včeraj me je firbec gnal pogledat v kakšnem stanju je pot čez Rigelj na omenjeni hrib. Moram priznati, da mi je bilo kmalu žal, da sem šel, kajti že začetek poti mi je dal slutiti, da se tu z žledolomom ni še nihče ukvarjal. Že na samem začetku poti je nastradala lovska krmilnica, nanjo se je namreč porušilo ogromno drevo, tako da so jo v celoti odstranili. Od tu naprej se začne kalvarija. Drevje leži vse povprek in stezi je zelo težko slediti. Za del poti, ki bi jo opravil v 20-tih minutah, sem porabil celo uro. Se pa vidi, da je šlo pred mano že kar veliko ljudi po tej lepi poti, zaslediti je že kar precej obvozov, ki pa so večinoma vertikalni in če drevje ne bo kmalu pospravljeno, se bo po teh trasah hitro začela erozija in s tem povzročala škoda. V zadnjem delu poti se je videlo, da je neki ljubitelj poskušal vsaj delno požagati drevje, vendar je kmalu obupal. Nad približno 800 metri je zaslediti redko še kakšno podrto drevo, višje pa je pot nedotaknjena.
Zgoraj se je trlo obiskovalcev in sem jo hitro pobrisal preko Primoža v dolino.

Danes pa spet na Veliko planino. Parkiranje v Rakovnih Ravneh in prvo na Gojško planino, nato na Malo planino in še na Veliko planino. Nazaj grede pa prek planine Marjanine njive.Bil je lep dopoldan. Okrog enajste ure je bilo obiskovalcev veliko.

Na Veliki planini vedno je lepo,
prava sprostitev za dušo in telo.

Bravo

Ja, ponovno so se birokrati spravili na pastirje na Veliki planini. Bili smo prisotni v trenutku, ko sta prišli dve ženski v planinski opremi in ne glede na to, da je bil pastir zunaj, brez VPRAŠANJA IN DOVOLJENJA stopili v bajto. Ko je pastir to videl je stopil za njima v bajto, kjer sta pričeli povpraševati po mlečnih izdelkih. In litanije so se pričele. Legitimirali sta se šele potem zunaj. Bili sta zelo izvišeni in polni sebe, niti malo življenjske. Ne glede na to, da je imel pastir zelo lep sir, katerega sta tudi sami pohvalili, jih je moral dati na uničenje (ker ni dal vzorce mleka in sira na analizo). Tri je lahko obdržal zase. Le kako so vedele, da so ti trije pa dobri? Sedaj so pastirje zadolžili, da morajo dnevno voditi evidenco koliko mleka namolzejo, koliko iz tega mleka naredijo sira, kislega mleka, dajati v analizo... Pa da te nekam pritisne! In to toliko cirkusa in stroškov za tri mesece, kolikor časa so pastirji na planini. In ne nazadnje se sprašujemo, koliko ljudi se je zastrupilo s sirom ali kislim mlekom kupljenim pri pastirjih. V šolah in vrtcih pa že! Tam naj se hršijo, ne pa pri pastirjih, ki še vztrajajo v naših planinah in si s prodajo mlečnih izdelkov zaslužijo kakšen evro!

bog odpusti ji saj ne vedo kaj delajo

Današnji potep po Veliki Planini, imeli smo se fajn pravijo otroci!

Zjutraj prelep je bil pogled na planino,
malce kasneje že gledala sva oblakov sivino,
ki preplavila je vse bližnje vrhove,
ni pa skrila nama poglede na cvetove.

Danes po fantastični potki čez kuklarje do konjščice in čez dol nazaj. Dostopni opisi so zelo dobri, lepo omožičena stvar, je pa vseeno treba pazljivo iskati. Prečka je težka, vrvice in stare zajle so za moralo, na sredini pa za vsakim popotnikom ostaja manj krušljive steze nad prepadom (nekje za slabo stopalo širine). Višje je stvar še bolj zoprna ob zelo mokrem spustu in prečenju v desno. Sicer pa divjina in lepota, ki jo težko najdeš na tem koncu. Ko sem nazaj grede slikal pot iz grabna, so mi šli lasje pokonci

otiv, tvoja ptička je šmarnica-Phoenicurus ochruros-samček. Včasih celo prezimijo.

Zakaj ne bi iskoristili te lepe jesenske dneve za sprehode v planine, danes je bilo prelepo.

Kraljev hrib - čez Rigelj - Velika planina - Zeleni Rob - pl.Konjšica - pl.Dol - Dolski graben - Kraljev hrib (razmere 2.11.2014)
V spodnjem delu (nemarkirane poti) je še vedno pravi "dizaster" podrtih dreves po letošnjem žledu in viharju; zato je izhodišče kar težko najti. A vsa čast ljudem, ki so se lotili čiščenja in vsem, ki skrbite za planinske poti, tako, da je v srednjem delu in naprej, pot skoraj že normalno prehodna. V zgornjem delu, čez gozd,kjer je na tleh veliko listja, je orientacija težja, no a nekaj novih možicljev pomaga k boljši orientaciji in sledljivosti poti.
Od Zelenega roba preko Vel.planine, čez Konjšico in čez Dol ter Dolski graben v dolino, je pot brez posebnosti.

Ali ve kdo kako je s potjo iz Kraljevega hriba preo skorenca-Kacjeka-Gamsovih strez.
kaksna je ta pot, predvsem me zanima ce je sledljiva/uhojena ali je prevec zarascena

hvala

lp
Dejan

Bila gor maja po tej poti, očitno je stvar še ista, glede na to, da pot kar zanimiva in jo prehodi kar nekaj pohodnikov, ne bi bilo slabo, če bi jo kakšno društvo uredilo, morda celo markiralo.

Ni tako enostavno markirati novo pot.