Na začetku tega tedna sva s kolegom obiskala Visoki Kanin, našo hišno goro. Iz Neveje sva se z žičnico (povratna vozovnica stane 10 €) zapeljala do koče Chelso Gilberti. Od tam sva šla na sedlo Bila peč in po lepi mulatjeri naprej proti bivaku Marušič, kamor pa seveda nisva prišla, saj sva že prej zavila po z rdečimi pikami označenimi stezici proti ledeniku. Sva prečila snežišča, ampak ni nujno, se da tudi mimo snežišč. Na vstopu sva se opremila in zaplezala v "Julčko". Ta na poseben način urejena ferrata je en sam užitek, škoda, ker je tako kratka. Na vrhu sva posedela med redkimi obiskovalci, zatem pa sestopila po zahodnem grebenu proti Vrhu Krnice. V osrednjem delu je ogromno novih markacij Ta visoke rosojanske poti (odločno preveč in prevelikih), no k sreči jih nižje zmanjka. Na vrhu Krnice spet malo psoediva, nato pa se spustiva dol po kratki ferrati Rosalba Graselli, ter jo mahneva kar po meliščih in brezpotju do markirane poti, ter do Irene v kočo na pivce.
Dereze in cepin nista potrebni. Krajne poči pri vstopu ni, ker je kopno, steza je označena. Sestopa po Juliji ne priporočam, težavnost pa, mestoma C, mogoče kak kratek odsek D.