slavkoa - Zadnja sporočila

Bila sva na Velikem Snežniku v soboto 18.3. iz Leskove doline. Pot od tam je večinoma brez snega, ta se začne nekje na 1.200 mnv vendar ne predstavlja večjih težav. Nisva uporabila niti malih derez saj je sneg zjutraj trd, popoldan ko sva se vračala po lovski poti pa se je rahlo zmehčal in udiral, tako da sva uporabila gamaše za bolj suhe čevlje. Vreme je bilo lepo, na vrhu malo vetra in kar precej obiskovalcev tudi iz naše strani (Kozarišče-Leskova dolina) in ne samo iz smeri Sviščakov. Pa srečno ... Slavko&Mirjam

Pozdravljeni, bil na Snežniku 1.1.2023.
Razmere odlične iz Leskove doline,na vrhu je pihalo, koča odprta.
Srečno.

Dejan, čestitke za "rojstni dan" in da se nikoli več ne ponovi ampak naj sledijo le še uspešni in srečni vzponi ter seveda sestopi. Na žalost se vam letos nisva mogla pridružiti, upam, da se prihodnje leto uspeva pripraviti za tole obletnico. Pozdrav od Slavca & Mirjam

Bravo Dejan in druščina, lep alpinističen vzpon, lepe slike in očitno tudi pogoji niso slabi ... me pa zanima kateri vzpon si opravil ob svojem januarskem "rojstnem dnevu", saj ne verjamem, da si ostal doma.
Še veliko takih vzponov ti želiva Mirjam&Slavc

Dejan, lepo, hitro, adrenalinsko kot ponavadi. Veliko takih vzponov še naprej...
Slavko&Mirjam

Za 1.november je bila lepa vremenska napoved, zato se z Mirjam odločiva za obisk Vrtaškega in Votlega Slemena. Štartava iz Mojstrane zjutraj ob 7.uri v rahlo meglenem vremenu, prejšnji dan naj bi tudi snežilo zato nisva ravno verjela v lepo vreme. Začetni strm vzpon naju kar malo preseneti, saj sva še malo utrujena od nedeljskega plezanja po Rigljici toda v dobri uri se strmina poleže pa tudi vreme se razjasni in prikaže Julijce v veličastni podobi. Vrhovi štrlijo iz goste megle oblakov, ki segajo nekje do 1800 m višine in ustvarijo videz belega morja. Najprej obiščeva Votlo Sleme nato pa se prek sedla usmeriva še levo na Vrtaško Sleme. Hotela sva nadaljevati po grebenu proti Kukovi špici in se povzpeti na Vrh nad Mužici vendar sva idejo opustila, saj sva hotela čim dlje uživati v prekrasni vremenski kulisi, ki jo je ustvaril nov sneg s hladnim zrakom in sončnim vremenom nad Julijci. Več o turi pa naj povejo slike ...

V nedeljo sva se z Mirjam lotila vzpona na Rigljico in Rušico, začela pri Jasni in polagoma ob zori osvojila Kurji vrh. Kljub manjšim zdravstvenim problemom se odpraviva po slabše vidni potki proti začetni škrbini. Prvo steno preplezava rahlo v desno in nato malo v levo do vršnjih nizkih borovcev. Tu se spustiva v grapo in zagledava še zadnji težji del vzpona-zajedo, ki naju pripelje do večje skale s sidriščem. Od tu pa po zajedi do skrotja in že sva na predvrhu. Najdeva tudi vpisno skrinjico, vpisati pa se nisva uspela saj je vpisna knjiga v zelo slabem stanju. Malo se še razgledava po grebenu proti Rušici, ki pa jo tokrat izpustiva in bo najin cilj skupaj z Vrhom nad Rudo in Frdamanimi policami ob prihodnjem obisku teh koncev. Prečudovito vreme nama omogoči še nekaj fotkanja nato pa se odpraviva nazaj po isti poti. Seveda sva uporabila vsa sidrišča za abzajle in se varno spustila po poti proti Kurjemu vrhu in do izhodišča pri Jasni. Tura je kar zahtevna, še posebej, ko se bova lotila preostalih treh vrhov s spustom s Frdamanih polic do Kačjega grabna. To pa prihodnje leto.

Parkeljc, eden od parkiranih avtomobilov je bil moj, saj sem prišel zgodaj zjutraj in opravil krožno pot z začetnim vzponom na Ograde (točno ob jutranjem svitu), nato spust proti Lazovškemu prevalu in vzpon na Adama in Evo, z Eve pa spust po strmih travah na preval in vzpon še na Jezerski Stog. Od tam sem vaju opazil na Adamu. Sledil je še obisk M.Stoga, planine Krstenica in proti izhodišču na planini Blato. Prekrasen dan, lovca sem srečal tudi sam na planini Krstenica.

Drago, mene tudi ne motijo ta vprašanja, ki se pojavljajo te dni za vse možne ture vendar se prav tako kot KJ sprašujem ali je ljudem tako težko naložiti vso potrebno opremo, se psihično in fizično pripraviti na turo in morda s cepinom viška ali derezami celo pomagati nekomu, ki se bo na njihovi poti znašel v težavah. Jaz imam opremo v tem času, ko so še prisotna snežišča vedno s seboj in nikoli ne sprašujem o potrebi po opremi, če pa nekdo to vpraša verjetno ni ravno vešč vzpona v teh razmerah in je bolje, da se odpravi na lažjo turo. Morda bi se potem zmanjšalo število nesreč v gorah, ki so vsaj zame kar zaskrbljujoče. Raje nekomu malo bolj "nesramno" predlagam da se odpravi na lažjo turo, kot pa da ga vzpodbujam v nesrečo. Je pa forum res namenjen informacijam o poteh toda odgovori nekaterih izkušenih planincev lahko zavedejo manj izkušene. Pa brez zamere vsem in veliko uživanja na naših prelepih gorah, predvsem pa: previdnost je mati modrosti.

Dejan čestitke...sem že včeraj hotel predlagati, da prestaviš tvoj podvig pod alpinistične vzpone ampak tudi tukaj lepo popestriš "običajne" obiske našega očaka.
Srečno še naprej, Slavko&Mirjam

Tale razprava res ne sodi v tole rubriko, prosim administratorja, da pobriše vse nepotrebne objave anonimnežev, ki se ne morejo otresti navade Slovencev po prepiranju za vsako stvar. Morda bi bilo pametno ukiniti anonimnost in dovoliti objave le uporabnikom z osebnimi podatki (seveda preverjenimi). Objave pa naj bi se nanašale res le na trenutne razmere, slike in podobno. Zelo sem razočaran nad nekaterimi posamezniki, ki tukaj objavljajo saj sem bil vedno prepričan, da so gorniki pozitivni ljudje, polni razumevanja, pripravljeni pomagat v gorah in drugje vsakomur tudi takim, ki včasih naredijo kako neumnost in to potem še objavijo. Prosim zamislite se malo nad seboj in poskusite biti bolj razumevajoči do drugih vsaj na teh straneh, ki opisujejo vse lepote naših gora in pozitivnost vseh nas, ki jih poskušamo osvojiti na tak ali drugačen način.
Pa veliko užitkov v naših gorah Slavko&Mirjam

Darinka, vse skupaj vzemi malo z rezervo saj imam tudi sam negativne izkušnje s komentarji in le redko objavljam svoje gorske podvige z mojo Mirjam in pazim, da ne napišem kaj spornega. Tudi Dejan je bil neštetokrat deležen negativnih komentarjev pa ni nehal objavljati in tako je tudi prav. Le opisuj svoja doživetja še naprej in vzemi kritiko glede kopanja dobronamerno in kot šolo za naprej. Tudi izkušenim planincem se zgodi kaka napaka pri varstvu narave, važno je da to ne postane množično saj bomo sami sebi zasmetili našo lepo naravo, ki jo velikokrat ne znamo dovolj ceniti. Verjamem pa, da ti spadaš med osveščene planince zato pričakujem tvoje objave še naprej, prav tako od vseh ostalih, ki s svojimi doživetji marsikoga dvignejo s kavča in mu pomagajo da tudi sam postane del priviligiranih srečnežev, ki znajo uživati lepote naše dežele. Pa lep gorski pozdrav vsem, še posebej tebi Darinka

Flapho, podpis na tvoje razmišljanje, dodal bi le še eno stvar, da enako kot za planinarjenje "z avtomobili", je vsaj meni moteče spomladansko poizvedovanje ali je pot prehodna brez zimske opreme. A sta res tako težka cepin in dereze in ali je vredno tvegati življenje zaradi kakega kilograma dodatne teže v nahrbtniku ??
Pa varen korak v gorah vsem obiskovalcem.

Ne bi rad pametoval vendar lahko povem nekaj svojih izkušenj, saj se večkrat tedensko odpravim na Veliki Javornik nad Cerkniškim jezerom kjer je območje medveda in ga večkrat tudi srečam. Nazadnje pred 14 dnevi medvedko z mladičem, ki je bila vsega 20 metrov od naju s psom pa naju je le opazovala in mirno odšla svojo pot. Ne priporočam nobenega vpitja, nobenega bežanja, metanja po tleh, kot nekateri priporočajo, temveč mirno opazujte gibanje medveda in se mu počasi umaknite, med potjo bodite slišni (zvonček, govorica, petje...), če pa se medved le zapodi proti vam spustite na tla nekaj s sebe (majico, rokavice, kapo, nahrbtnik ...) medved se bo zagotovo ustavil in se poigral z odloženo stvarjo in nato odšel svojo pot. Medved zelo dobro sliši, voha in tudi vidi, tako da se človeku na široko umakne in ni bojazni za napad. Sprej pa se dobi v trgovini Lovec v BTC-ju, hala A, Lj. Darinka ti boš medveda prej ali slej srečala, saj sem slišal, da so ga videli na območju Nanosa, kjer se tudi ti občasno giblješ...ali se motim. Pa srečno in brez strahu... bolj se bojim neuravnovešenih ljudi, kot pa medveda.

V soboto se je tudi moja Mirjam s prijateljico odločila za zimski vzpon na Kamniško sedlo. Štart iz Kamniške Bistrice, ko se je že zdanilo, cesta je kopna, nato pa počasi proti sedlu v oblačnem vremenu in slabi vidljivosti. Kljub temu sta nekako prilezli do vrha, seveda s pomočjo derez in cepina, saj je pred vrhom pot zamrznjena in nevarna za zdrs. Po krajšem počitku v zimski sobi sta se odpravili v dolino, med potjo sta še potrenirali zdrs s cepinom in hojo s krpljami, če bodo za prihodnje vzpone potrebne. Lepo izkoriščen dan, kljub malo slabšim razmeram.