gabi - Zadnja sporočila

Včeraj sem se motovilila po Berchtesgadnu in Schönau-u na Bavarskem. Vreme je bilo izredno, razgledi po okolici lepi, ljudi veliko. Z vrha Kehlsteina, kamor smo šli na znano turistično točko Orlovo gnezdo, je bil izreden pogled na markantne gore: Watzmann, Hundstod, Schönfeldspitze, Jenner, pogorje Unterberge, in še na številne druge kuclje.
Za opazovanje vrhov "od blizu" so v dolini na voljo stativi z daljnogledi (cena 1€).
Gostinska ponudba: več ali manj tipično bavarska.
Tale izlet sicer ni bil tura, ga pa priporočam planincem, ki bi jih zanimale tudi tuje gore in grejo lahko tja samo v "izvidovanje".

S kolegom, obadva delava vezistično transverzalo, sva danes odšla na krajši izlet na dve točki te poti - Mrzlico in Šmohor nad Laškim.

Štartala sva v Podmeji in v svežem jutru malo pred 9h dospela na Mrzlico. V tamkajšnji koči se je nahajalo večje število precej hrupnih planincev (sicer se mi je zdelo, da so nekateri že malo fajhtni - ob 9h zjutraj, halooo?). Gospodična, ki tam dela, se jim je povsem posvečala s strežbo piva in naju ni šmirglala. S kolegom nama je nato glasno govorjenje vsevprek in krohotanje, začelo presedati in tako sva se odpravila naprej proti Šmohorju.

Pot se je razmeroma vlekla, hodila sva malo več kot dve uri, pa soparno je postajalo. No, pohodniki, ki so posedali okoli koče na Šmohorju, so bili bolj umirjeni. Postrežba v koči pa spet malo čudna. S kolegom se usedeva vzunaj in čakava in čakava. Kolega se zato odpravi v kočo naročit pijačo. Vstopi skozi napačna vrata in možakar, ki tam notri dela, ga nahruli, da tam je kuhinja in da bojo že prišli ven. Res je nato prišla ven neka gospa, odpravi pa se po naročilo najprej k sosednji mizi, kjer so sedeli očitno neki njeni znanci, a so prišli na kočo dosti kasneje kot midva. Res lepo, si misliva, popijeva in nato odideva nazaj na izhodišče.

Človek hodi v hribe, da se naužije tišine in uživa v naravi, in se nato malo odpočije v kakšni koči, kjer se okrepča; pa doživiš pravi mali šok, ko naletiš na galamo ali neprijazno postrežbo v planinskem domu. Še dobro, da ni povsod tako...

Upam, da mi ne bo kdo zameril ampak mislim, da se še največ časa za v hribe najde dokler si samski in/ali študent ali penzionist.

Prav se odločate tisti, ki se kot študentje vpisujete v alpinistično šolo (Aljažek, ne skrbi glede svojega urnika, prepričana sem, da boš oboje zmogel).

Sama čas za hribe prilagajam svojim najbližjim (ki niso ravno hribovci) in "evropski" troizmenski službi.

Pridružujem se pikcu1, tudi jaz vodim nenakšen "planinski fotodnevnik". Na večini tur, tudi tam, kjer sem že bila, namreč vedno fotografiram in tako se mi je dosedaj nabralo že lepo število albumov. Slike urejam datumsko. Na začetku albuma dodam kak listek z opombami, ali pa jih vpišem kar na zadnjo stran slik.

Hej, lepe fotke!
Malo prej sem se ravno vrnila s sprehoda po mengeškem polju - nebo nad Kamniškimi (skoraj) brez oblačka, res si ujel fenomenalno vreme.

Zakaj v hribe?
Zaradi lepih razgledov, za šport, zaradi druženja ali uživanja v samoti (kakor kje ), zaradi opazovanja narave, zaradi tega, da nekam greš in da veš, da si nekje že bil...
Razlogov še pa še.

Ko je že ravno govora o zimski opremi, ali kdo ve za kakšen soliden model gojzarjev za zimske razmere, ki bi bil pri prstih nekoliko širši, cena do 200 €, in kje bi se ga dalo kupiti?

Če se v kratkem odpravljate v tisti konec, bi dodala še to, da na delu ceste med Železniki in Zalim Logom obnavljajo cesto (v bližini Jesenovca); je sicer polovična zapora, vendar pa vsake toliko časa začasno (za kakšne pol ali tričetrt ure)zaprejo celoten promet. Če pa se boste v Škofjo loko pripeljali iz kamniškega konca, je treba narediti obvoz preko Medvod ali Kranja, Zbiljski most je namreč zaradi prenove zaprt.

Mogoče bi bili tudi ti dve poti v redu za "testiranje": čez Žrelo na Storžič (izhodišče pri Domu pod Storžičem) ali Veliki vrh (Košuta) s Hajneževega sedla (izhodišče pl. Korošica). V kamniškem koncu pa morda še krajša pot s Presedljaja na Konja (izhodišče ob Kamniški Beli).

Danes sem bila na tej turi, vreme sončno, malo je bilo tudi vetra. Na poti sem srečala dva razreda otrok, drugih planincev je bilo le za peščico. Pogled na Krnsko jezero je res fenomenalen.

Pot po grebena (na 1.sliki od "volka") je res kar precej strma. Sama grem dostikrat gor, ker mi je tisti konec blizu in grem po približno isti poti, kot jo opisuje "klavdipo". Načeloma pa tja ne hodim v vročih in soparnih (poletnih) mesecih, saj so takrat tam tri velike nadloge: brenclji, klopi in kače. Za pot tja gor priporočam, da ne pozabite ustrezne zaščite.

Mogoče je bila res samo smola, kdo ve??

Dosti kač v je tudi na poti na Kamniški vrh, od zaselka Vaseno (od spomenika naprej) vse do odcepa pl. Osredek/Kamniški vrh. Sončijo se kar na poti in se jih da zlahka zamenjati za korenine.

Včeraj me je pot vodila od koče pri Savici čez Komno do Triglavskih jezer. Na poti ni bilo kaj dosti planincev, večinoma so šli navzdol. V koči pri Triglavskih pa je bilo prav veselo - za eno izmed miz je nek možakar igral na trobento, ostali pa so mu s petjem pritegnili.
Od razgledov žal ni bilo kaj dosti zaradi nizke oblačnosti, tako da se je sonce pokazalo šele, ko sem bila že nazaj na Komni. Nič zato! Sem si pa toliko bolj ogledovala rože, ki jih je tam naokoli v izobilju.

Lepe fotke na tvoji strani, najbolj tiste s floro in favno!

Ja, tudi packi so v hribih. Sem že videla kopalce v izviru Kamniške Bistrice. Izgleda, da doma nimajo vode.

Meni se tole ne zdi pametna ideja. Raje si najprej naberita hribolazniške izkušnje na kakšnih lažjih vrhovih. Triglav je večen, mi nismo.