doktor - Zadnja sporočila

Ne bom komentiral kaj sem počel z njimi, da se ne bo organizirala kakšna civilna inicijativa za zaščito klopov

Danes na Mrzlico iz Hrastnika. Po prihodu v gozd v desetih minutah opazil zasedo.

Bravo Slovenci. Sedaj pa se kregajmo, ker je nekdo pomešal debere. Pa bo spet zasipan forum.

Spoštovani Slovenci! A imamo kaj ponosa? Očitno ne. Samo, da bi si delili stroške. Če nimaš za vodiča pač ne greš. Ker pa je pri nas vse možno brez vodičev, je vse poceni. V tujini pa je drugače. Če hodiš v gore zato ker jih ljubiš, ne iščeš popustov. Če pa bi se rad bahal z osvojenim vrhom,pa iščeš popust. Ja, kupiš si nov avto, nakupe pa opravljaš v Eurospinu. Samo, da te opazijo.
Pravi gornik tega ne potrebuje.

Ni besed, ki bi opisale žalost ob izgubi človeka,ki ga mnogi niso nikoli srečali na gorskih poteh, bil pa je,in to bo tudi ostal,navdih za vse ljubitelje gora v svojih komentarjih. Iskreno sožalje svojcem in vsem, ki so ga poznali.

Dragi Slovenci, glede obiska našega najvišjega vrha se res preveč polemizira. Če je volja in želja potem so vse poti odprte. Legendarne besede našega N. Zaplotnika: " Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil...." Med tednom sem izpolnil željo prijatelju, ki več kot 30 let živi v Avstraliji. Ni hribolazec. V torek sva nakupila opremo, ki jo je potreboval, v sredo preizkusila nove čevlje na okoliškem hribu, v četrtek je bil prvič na vrhu Slovenije. Našel je pot še preden je prišel na obisk v Slovenijo, zato je v njej tudi užival. Brez dokazovanja in bahanja. Za svoje srce in dušo. Naslednji vikend se vrača v Avstralijo, a njegova pot s tem še ni končana. Najdite svojo pot in ji sledite, ne bo vam žal.

Ej, Slovenci, pa kaj se res moramo samo kregat in vtikat v kurčeve malenkosti??? Tipično za nas. Skregajmo se. Sramota!!!

Do Praprotnice spluženo, naprej je bilo treba krpljati. Snega je več kot meter in takrat je na planini najlepše, pa vendar brez krpelj ne priporočam. Na Uskovnico pa je lep sprehod.

Po Tominškovi do table za Staničevo kočo veliko ljudi, od tu naprej pa mir in tišina. Vsi kot po magistrali proti Kredarici in Triglavu.Proti Cmiru in nazaj grede do Staničeve koče srečal štiri planince.Pot na Cmir čudovita zaradi razgledov,rožic,klinov,skob in miru.Če pa si tako blizu očaka, pa je treba skočit še na njega.Čez Rž še vse mirno, na Kredarici pa se začne križev pot.K sreči ujamem trenutek med večjimi "navezami" uberem svojo pot do vrha.Zgoraj gneča, ki te odvrne od daljšega pogledovanja okoli. Na poti nazaj pa srečevanje s tistimi "navezami" vse do Kredarice.Med množico pa veliko smešno opremljenih pohodnikov,ki jim je Triglav verjetno edini dva tisočak ,ki so ga osvojili.Le zakaj? Od Kredarice čez Prag,pa je krog sklenjen.

Torek in sreda izkoriščena za prečenje Pohorja.Prvi dan po Šumljakovi poti mimo Mariborske in Ruške koče do Klopnega vrha.Drugi dan mimo Peska do Lovrenških jezer,naprej do Ribniške koče,Črnega vrha,čez Kope do Kremžarjevega vrha in do avtobusne postaje v Sl. gradcu.Čudovita narava,mir in tišina, tako da sploh ne opaziš , da si prehodil 64 km in nabral 2700 višinskih metrov.

Tomaž, hvala ker si živel za gore, hvala ker si nam bil vzor in hvala za vse kar smo se naučili od tebe.Mir s teboj!

Na karti res zgleda lepo, ni pa prijetna izkušnja od blizu. Od planine Baban je običajno zelo visoka trava ( več kot meter ) v kateri pa je veliko kač , tako da ni prijeten občutek. Jaz sem po tretji raje obrnil nazaj v žago.

Med Travnikom in Zadnjo Mojstrovko sem se spustil pod greben in šel vzporedno z grebenom proti Grebencu.Ne priporočam te poti, ker je tudi meni bilo kmalu žal med iskanjem prehodov, pa še dalj časa je trajalo, kot če bi se vrnil po isti poti.

V soboto čez " Šitno glavo " na Malo Mojstrovko, kjer je bilo veliko obiska. Nato na Veliko kjer več ni bilo gneče,pa na Zadnjo kjer je bilo še manj ljudi kot na Veliki. Naprej proti Travniku pa nikogar več.Pot je tako lepa, da sploh ne pogrešaš markacij.

Zadnja zima je naredila pravo razdejanje na
tej poti.Na glavnem razpotju poti 653 in 654 je odnesli table z oznakami. Sedaj je
na razpotju nekaj oznak, ki pomagajo na pravo pot. Je pa kar nekaj podrtega drevja na poti, vendar se da temu izognit. Potem do vrha lepo označeno in brez težav.