matz - Zadnja sporočila

V soboto se predvidoma odpravljam iz Vrat na Škrlatico in potem na Kriške pode ter naslednji dan še na Razor. Vreme bo kot kaže ok, čeprav se napovedi na različnih int.straneh kar razlikujejo - na hribi.net je napoved za soboto kar slaba, drugje niti ne. Se pa ponoči temperature spustijo že okoli/pod 0C. Je zaradi tega pričakovati da bi lahko bilo zjutraj kje v steni poledenelo/drseče?
Nekaj jih je v preteklosti omenilo da je pot proti Kriškim podom slabše markirana - kako je s tem?

Verjetno je bilo ze kje napisano ampak je prevec za vse prebrati

Ponavadi poskusam startati iz izhodisca cca pol ure pred soncnim vzhodom. V startu vcasih uporabim se celko. Za Triglav pa bi želel štartati prej da se izognem guzvi (iz Krme). Kako je s tem - se s čelko vidi dovolj da npr do soncnega vzhoda (varno) pridem do Kredarice? Jasno nebo naj bi bilo ampak Luna te dni ni ravno najvecja (gre proti zadnjemu krajcu). Hvala za odgovor/mnenje/izkusnje!

Kaj pa pot iz Kokrskega sedla - je kopna?

Je še kdo šel iz Soče gor - je pot kopna?

so potrebne dereze/cepin? bo to skopnelo do vikenda?

Je pot na Kanjavec še zasnežena?

Prejšnjo soboto sem se iz Ravenske Kočne preko Ledin povzpel na Koroško Rinko.

Pot je sicer varovana, vendar ji sam ne bi dal ocene odlično varavana, sploh pa ne drži da so jeklenice od začetka do konca plezalnega dela. Večina srednjega dela je namreč brez kakršnegakoli varovala, pot pa večinoma vodi preko dokaj izpostavljenih poličk polnih drobirja. Kjerkoli na tem delu bi bil zdrs lahko usoden, zato se mi je zdela pot tukaj precej neprijetna in nevarna.

Naj povdarim, da moj namen ni diskutirati, kje bi naj bila varovala in kje ne, ampak samo opozoriti, da te poti vsekakor ni za podcenjevati.

Hvala vsem za mnenja, še posebej garmontu za lep opis. Komplet pa definitivno vzamem, v gorah ni popravnih izpitov

Absolutno, zaenkrat niti ne razmišljam o tem - lepo postopoma.

Mi kdo pove primerjavo slovenske na Mangart s Kremžarjevo na J.Kočno - predvsem glede zavarovanosti/nevarnosti. Hvala že vnaprej.

Končno osvojil Mangart tudi po slovenski smeri. Plezalni del je bil vsaj zame adrenalinski od prvega do zadnjega koraka. Pot je kar lepo varovana, čeprav bi za moj okus zajlo še kje malce podaljšal Pot je zelo krušljiva zato je čelada abolutno nujna, samovarovalni komplet pa tudi več kot priporočljiv (jaz si vzpona brez ne predstavljam). Paziti je treba tudi pri oprimkih in stopih saj se jih zelo veliko že pošteno maje. Z zgodnim štartom se izgneš množici, ki proži kamenje nad teboj, z nekaj sreče pa lahko imaš vrh tudi čisto zase kar je ekstra užitek. Mogoče pa se kdaj opogumim tudi za Via Italiano.

Prosim, če lahko malce bolj podrobno opišete najbolj zahtevne/nevarne dele poti od postaje D do vrha V.Kanina. Fotke teh delov tudi zelo dobrodošle.

Hvala!

Pozdravljeni,

Mangart sem enkrat že obiskal po italjanski poti, po letošnji pridobitvi (samovarovalni komplet) pa načrtujem vzpon po slovenski smeri.

Prav veliko izkušenj z zelo zahtevnimi potmi zaenkrat nimam (pred mnogimi leti sem bil npr na Triglavu iz Kredarice) v zadnjem času pa sem hodil predvsem na gore po poteh do (vključno) zahtevne stopnje.

Prebral sem dosedanje komentarje bi pa prosil če lahko še kdo podrobneje komentira to pot, najbolj zahtevne/izpostavljene/nevarne dele, opremljenost poti za varovanje na teh delih ipd. Če ima kdo še kakšne dodatne fotke pa tudi dobrodošlo

Hvala vsem že vnaprej in varen korak želim!

Midva sva se v soboto 2.7. iz planine Kuhinja odpravila na Krn. Po direktni poti sva potrebovala kot je načrtovano 3h10min. Na vrhu pa prekrsni razgledi po celotnih Julijcih in čez meje vse do Grossglocknerja.

Za spust sva izbrala drugo pot in sva se spustila na Krnsko škrbino in povzpela na Batognico. Ob poti je polno zanimivih ostankov iz 1.sv.vojne. Nato je sledil spust do sedla Prag in dalje ob vznožju melišča do jezera Lužnica. Ob poti sva srečala tudi ljubke svizce. Sledil je še zadnji spust do planine Kuhinja in krog je bil sklenjen, hkrati pa tudi ena lepših in zanimivejših poti kar sva jih dosedaj prehodila. Za opisan spust sva potrebovala 4 ure.

Naj izpostavim, da je snežišče, ki ga je potrebno prečiti po italjanski smeri (predzadnja slika od MANGRT) še zelo veliko. Prečenje brez prave opreme (dereze, cepin) je zelo nevarno, saj je strmina velika, pod njo pa prepad (prečiti je potrebno cca 100m). Midva sva se zaradi spolzkega snega raje obrnila - gora bo že počakala.

Srečno!