Mont Blanc / Monte Bianco

V soboto, 19.7 nam je uspelo osvojiti Mount blanc.
Odprava je štela štiri člane. Gregor Vrhovnik, Roman Svetlin, Miha Jerič, in pa moja malenkost. Štartali smo iz Križa nekako ob 23.00, še v Domžalah pobrala dva, tako da je bila ura polnoč, ko smo bili vsi na poti.
Po nekaj postankih, ter čakanje 2uri, pred Mount blanškim predorom, zaradi okvare tovornjaka v njem.
Ko smo končno prispeli v Les Houches, je bilo na vrsti pakiranje prtljage, za na goro. Ker nismo imeli rezervacij, smo s seboj vzeli tudi opremo za spanje na prostem, tako so bili nahrbtniki kar težki.
Ura pa je bila že 12.00, ko smo se v les huches-u spravili v gondulo. V planu smo imeli spanje v Les Geuter na 3800m.
In glede na to, da nismo spali že 35ur.
Sem bil mnenja, da je bolje da se najemo in spočijemo, kot se spodobi, kot pa da grizemo še dve uri in pol do Les Geuterja, ter da lahko samo ugibamo kako bo s prenočiščem?
Tako smo spali na koči Tete Rose, zjutraj pa smo začeli s hojo nekako ob 01:15. Spremljala nas je čudovita jasna noč, pot pa nam je svetila skoraj polna luna.
Na območju, kjer je vedno padajoče kamenje, je nekaj metrov čez noč toliko pomrznilo, da nisem upal prečkati, zato sem obrnil. Za ta del smo si vsi nataknili dereze. potem pa vso steno, do Geuterja plezali, oz. hodili brez le teh. Na koči pa smo se malo okrepčali z oreščki, čajem, kako čokoladico, malo napravili, nataknili dereze, pasove, ter se navezali. Čelade pa smo imeli še od prej na glavi.
Vodil sem navezo, za mano je bil Grega, Miha in pa zadaj Roman.
Roman je tudi skrbel za hidracijo, tako da je vsakih 20min povedal, da je čas za pijačo.
pavze za počitek pa je dajal Grega. vedno bolj pogosto, tako da je že prišlo na 1.5minute hoje.
Zadnjo strmino pred bivakom nekje na 4200m pa se je odločil, da ne gre več naprej. Odvezal se je in šel počasi do Geuterja, kjer nas počaka.
Mi trije pa smo šli naprej na vrh. Poleg pavz za pijačo, smo imeli še tri. Romana je malo dajala višina in utrujenost, vendar nič resnega.
Pred grebenom, sem se jaz tudi bolje oblekel, saj sem bil v soft shelu, čez greben je kar pihalo. Dal sem nase še vetrovko in puhaste rokavice.
Še nekaj minut kljubovanju vetra, streha počasi izgublja strmino, in nazadnje končno........ VRH!!!!!!!!!!!!!
Bilo je kar nekaj evforije, objemanje in čestitke, nekaj posnetkov, potem pa v dolino.
Od Tete rose pa do vrha smo porabili 8ur in pol
Sledil je spust. Za nami sta šla samo še dva na vrh. Do bivaka smo šli kar solidno. Tam smo se tudi razvezali in pospravili vrv. potem pa je nastala gosta megla. Gaz pa je veter kar dobro zakril. Samo, če si gledal direktno predse, si opazil, da je sneg malo drugačen. Po slabi urici je bilo tega konec, in sledil je samo še dolg spust in pa nekaj ravnine, do Geuterja, kjer nas je čakal Grega. Tam pa je sledil daljši počitek. Roman je kar malo zadremal za mizo. Popili smo čaj, ter pojedli nekaj rozin. Pripravili nahrbtnike in odhod.
Med vrati pa srečam Marjana Zupančiča!! Very Happy
Nekje februarja sva govorila. Takrat je rekel, ga bo letos šel še enkrat na Mount Blanc. Jaz pa sem samo rekel, da bom šel mogoče tudi jaz. Tako da naj bi bil on včeraj na vrhu. No bo že on sam poročal o tem.
Nas pa je čakal nato še dolg spust do zobate železnice.
okoli 18:30 smo bili pri avtu.
kar utrujeni, saj je bil za nami sila dolg dan. 17ur hoje, in kar nekaj višinske razlike, šele v dolini smo ugotovili, da razen oreščkov, nekaj malih čokoladic, malo sira in rozin nismo jedli nič drugega.
višina in napori naredijo svoje, tako da ti nič ne paše.

Po kake pol urice vožnje, smo našli primeren prostor, kjer smo si skuhali večerjo, se spravili v spalke in zaspali zaslužen spanec.
Zjutraj pa turistično proti domu... seveda smo imeli še cel kup zanimivih pripetljajev, a to je druga zgodba....

LP Jure