uhhh, težko, težko sem se danes vstala in prišla skoraj uro zamude na izhodišče
...pa sem mislila, da bom sama
, ampak sem komaj parkirala in že kar na začetku doživljala enega tistih dni, ko kar ne gre v breg in se telesce vdaja, saj ne vem, lakoti, utrujenosti, teži nahrbtnika, ali pač ni njegov dan?!
ampak, jutro se je kaj kmalu obrnilo na mojo stran in na stran premnogih sopihajočih duš, saj sem že na pol poti proti sedlu prišla iz megle in z vsakim korakom višje, so se razgledi kar širili in božali moje oči...mislim, da sem tokrat drugič doživela skoraj brezveterje na vrhu Grintovca in temperature, kjer je flis zadoščal
malico mi je odnesla kavka
, še dobro, da sem si ven nastavila samo pol žemljice, hehe, zato sem kekse na skrivaj pozobala sama!
sestop je minil tako hitro, da sploh ne vem, kako, da sem se gor tako dolgo obirala, hehe, zato sem šla na svoje travnato "vip" mesto, kjer sem za kakšno uro odspala jutranji primanjkljaj, neprecenljivo.
dan presežkov, za katere je ponovno "kriva" narava, ki je ponudila kaj za poslikati...
aha, zdaj pa še razmere...kljub vsej zimski opremi in snegu "od strehe do vrha", je nisem potrebovala, saj se je sneg ravno prav udiral...