Polna luna je v petek vabila na Snežnik in ker se vabilu spodobi odzvati, smo šli! Ob 20.00 smo bili na Sviščakih, kjer smo modro ugotovili, da ni nekega hudega drena. Pravzaprav je bilo precej pusto. Luna nas je na parkirišču pozdravila in nam obljubljala prijeten nočni sprehod.Pa nam je luna šaljivka kmalu ponagajala,saj smo ugotovili, da očitno že par dni nihče ni hodil na Snežnik, kar pomeni da smo gazili novozapadli sneg takoj, ko smo iz "civilizacije" Sviščakov stopili v gozd (jasno brez krpljev, ker smo po "modrem" posvetu na parkirišču ugotovil, da itak jih ne bomo rabili - NAPAKA !!!). Udiralo se je od 20 do 50 cm in kmalu smo na luninem površju videli tisti pobalinski nasmeh - pa sem vas. Na srečo nam je vsaj veter prizanesel do "kapitanove koče". Od tam dalje pa je samo stopnjeval moč in potem se je še luna skujala in se skrila za tančico oblakov. Očitno je nismo več zanimali.Od "drv" skozi ruševje se je malenkost manj udiralo, veter nam je vsaj malo pomagal in pomrznil oz. utrdil sneg. Do "skalce" je bilo še kar jasno od tam dalje pa tema, kot bi lune sploh ne bilo. Megla,veter-zmeraj močnejši,snežni piling po obrazu kot v lepotilnih salonih in za nagrado zaprta koča. Na sreču pa sta bila v nahrbtniku termos kuhanega vina in čaja, da smo se vsaj malo pogreli in se polni upanja na lahko vrnitev obrnili in ob 23.30 Snežniku pokazali hrbet.Pa je veter hitro odpihnil tisto misel na lahko vrnitev. Nazaj grede smo spet gazili kot bi sploh ne šli gor saj je botra burja pridno pometala naše sledi. Ampak se nismo dali in se uspešno prebili nazaj do avta, ki nas je zmrznjen čakal, kjer smo ga pustili. Zaključek; bo pa naslednja polna luna bolj popolna s pomrznjenim snegom, ki se ne bo vdiral (ali pa z krpljami na nogah) in z vetrom, ki bo spal in z oskrbnikom, ki ne bo spal.No saj mu privoščimo spanec, ker za naš včerajšnji kvartet pa res nebi imelo smisla greti koče.Pa naj še kdo reče, da luna ne daje smisla dnevu(našega je včeraj popolnoma osmislila)