Včeraj, 31.1.2015 na Matajurju iz vasi Matajur.
Čeprav je do Čedada deževalo, se je Matajur prav nesramno svetil v soncu. Cesta do vasi Matajur je bila splužena, vendar je bilo na njej še nekaj malega snega. Nad vasjo je bilo malo ožje kot navadno, tako da je prav prišla tudi lopata, s katero sem naredila nekaj več prostora za parkiranje ob cesti.
Snega že na izhodišču okoli 30-50 cm. Po cesti do Rif. Pelizzo se je vila dobro skrpljana gaz, zato sem raje ubrala po planinski poti po sledi, ki sta jo potegnila smučar in krpljar. Predhodnikoma so hitro pošle moči pri utiranju gazi in sta se kmalu nad belo hišo obrnila. Jaz pa sem nadaljevala s kopanjem po mehkem snegu. S krpljami se je udiralo do kolen in še čez. Že po gazi predhodnikov je bila hoja naporna, saj se sneg ni dal prav zlahka ukrotiti. Nadaljevanje pa je bilo že na meji mojih moči. Z Maršinske planine sem šla po direktni poti proti Domu na Matajure. Na pol poti me je dohitel italijanski planinec in prevzel ritje poti do koče. Tako sva se s skupnim močmi prebila do vrha. Pot sem zaključila mimo Rif. Pelizzo in po cesti do vasi Matajur.
Snega je bilo od 0,5 do 1m in več. So pa tudi povsem spihana območja. Po slovenski strani se včeraj ni prebil še nihče.
Včerajšnji pohod sem pričela in končala v soncu, vmes pa večina vzpona v sneženju in megli. Mi2 bi zapeli Čista jeba! Kljub temu je bilo prelepo. Končno pravo zimsko razkošje.